Kultura> Humanistika

Ciceron Da Funk
Petek, 10. 2. 2012

avtor/ica: Andrej Pezelj

Danes čist posebna recenzija Ciceronovih Dolžnostih. Tekst narejen za Jizaha ampak samo za orijantacijo. Torej ob 16. uri Jizahova improvizacija na rimsko filozofijo.



POSNETEK V CELOTI:




Misl'm ne vem no, kaj si je Ciceron mislu, ko je pisal to knjigo, če je mislu, da nas bo zabavu, potem je sigurno naslednje - mi se nismo zabaval'. In nismo se zabaval', ker to, kar je Ciceron napisu enostavno ni kul. Od njega smo bli navajeni boljših tekstov in mogoče takšn'ga cheesy nakladanja sploh ne bi smel tip objavit. Če je hotel to stvar objavit samo za neko fame and glory, pol bi b'lo bolj pametno, če bi ostal tih.

Kje sploh začet, če smo že dal' fucking 25 evrov za to antično nakladanje? Ja, če pričakujete da boste bolj pametni po branju knjige, ki nosi hud naslov "O dolžnostih", vam lahko sporočim da ne boste n'č pametnejši. Mislim, na prvo roko se vam bo mogoče zdelo da se kopate v bazenu modrosti, samo kaj če je knjiga boring. Boring je pa enostavno zato, ker ko jo je pisal je Ciceron nonstop bežal in zato ni mogel dobro napisat'.
Ni sploh govora o tem da lahko bralec not pade, to sigurno ne. Flow je čist za en kurc, še Heidegger je bolj zanimiv.

Da ne rečemo, da je pou tega shita iz knjige izmišljen'ga in del nekega wannabe filozofiranja, ne pa dejanskega attituda. Tip je hotu bit' hudo pameten, v bistvu pa še sebe ni uspeu zrihtat in je proti koncu čist propadu. To je tud drugi hud problem te knjige, ker sem jaz nonstop čutil da je to en starc, ki hoče bit' pameten samo zato, ker starc mora bit' pameten, v bistvu pa tip ni imel več nič za povedat in je pol trosu svojemu sinu neke klišeje, hude nasvete in kako naj bi se kdo obnašal če bi hotu bit' kul.

Zanimivo je to, da se v prvem delu Ciceron nenehno opravičuje za to, da se je odločil za filozofijo in to ni slučajnost, ker je takrat v antiki politika b'la kul, ne pa filozofija in filozofi niso imel' kaj iskat na igrišču pomembnih playerjev. Ciceron se je preveč kurčil, pa je na koncu popušil od velikih igralcev in se ni imel za kej opravičevat zato da se ukvarja s filozofijo, ker se z drugim niti ni mogel ukvarjat.

V vsakem primeru, če so vam všeč tovrstni zjokani teksti bi vam prej priporoču Senekina pisma Luciliju, tam je flow super, vse kul narejeno in celo to jokanje vsaj nekam pripelje. Človek je pač vedu kaj piše in si je vzeu čas in zato je rezutat tudi kul. Ciceron pa je kr neki nakladu, na hitro hotu skup dat' in kaj jaz vem, prodat, mogoče je tip ful rabu keš pa je mislu da bo še kaj denarja zmolzu na račun svojega fejma. Ampak to t'ko enostavno ne gre, sej nismo mi bralci neumni, da glih vse požremo.

Ja, pa še ena nora informacija. Baje da je ta knjiga bla ful brana v srednjem veku in kasneje tud' in je bila druga printana knjiga, takoj po Bibliji. Ni čudno da so v srednjem veku zažigali vse po vrst', tud' jaz bi zažigal če bi moral non stop brat takšna sranja. Torej knjiga je enostavno slaba, nekaj je že napisan, obstajajo nek začetek sredina in konec, ampak to je tud vse. Med vrsticami pa čisto dolgočajse, vreme stoji in stavek se lomi, prekinja se misel. Osebno sem bil prepričan, da je prevajalec zamoču, pa sem v spremni besedi Braneta Senegačnika prebral prej omenjen podatek da je to knjigo napisal na begu. In to se res začuti, to ni to, to je samo osnova, t'ko je verjetno v tem času marsikdo pisal, mi smo imeli nesrečo da so se ravno Ciceronova dela ohran'la.

Ne vem, če res hoč'te za vsako ceno prebrat to knjigo, jo preber'te, samo ne se pol pritož'vat, češ da vam ni b'lo rečeno. A je sploh kakšna dobra stvar v tej knjigi? Ne vem težko je rečt, nekaj bi se sigurno najdl. Ciceron ne določenih mestih prizna da so eni bili bolj kul od njega, ampak to vedno naredi z rezervo, vedno on izpade na koncu najbol govorljiv in najbolj pameten. Izpade, da druge hvali samo da bi še sam izpadu bolj pameten. Torej ne nesest na to past, take cheezy kombinacije hvaljenja in samokritike so z'lo subtilno umeščene v tekst in če bi tip to knjigo mal' bolš napisu, bi mogoče bolj prikril to zaljubljenost v samega sebe. T'ko pa se moramo vedno zaustavit in na novo brat, ker drugače ne gre. Torej če ne boste prebrali te knjige, ne boste nič izgubil'. Vzemite film, zarolajte si dobro glasbo, pogovarjajte se s prijat'li, pokadite enga in pozabite na to antično kozlanje.

V Jizahovem stilu je Cicerona kritiziru - Andrej.



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=30755