Oddaja v celoti:

Če se ne bo pripetil večji glasovalni čudež, bo danes proti večeru zaprisegla 10. slovenska vlada. Slabih štirinajst dni po tem, ko je dobil mandatarstvo, bo Janez Janša tako tudi uradno skupaj z 11-članskim vladnim orkestrom drugič zavladal Sloveniji. Janša bo naslednja predvidoma 4 leta krmaril s široko, dokaj heterogeno 5-člansko vladno koalicijo in z doslej najmanjšim na političnih kompetencah sestavljenim ministrskim zborom.

Vladne stolčke bodo tako, razen Gregorja Viranta, ki ostaja predsednik Državnega zbora, zasedli vsi predsedniki koalicijskih strank. Ob Ljudmili Novak, Karlu Erjavcu, Radovanu Žerjavu in premierju Janši bodo za politično homogenost in kompaktnost vlade poskrbeli še ministri iz poslanskih vrst: SDS-ovi Vinko Gorenak kot notranji, Zvonko Černač kot infrastrukturni in prostorski ter Andrej Vizjak kot socialni minister in SLS-ov Franc Bogovič kot kmetijski ter okoljski minister. Če k temu dodamo še kandidate za obrambnega ministra Aleša Hojsa iz Nove Slovenije, SDS-ovega Žigo Turka kot kandidata za ministra za šolstvo, znanost, kulturo in šport ter Janeza Šuštaršiča kot bodočega finančnega ministra iz liste Gregorja Viranta, potem ugotovimo, da v vladno plačo bolj po strokovnih kot političnih kompetencah prihajata le skorajšnji minister za pravosodje Senko Pličanič in bodoči minister za zdravje Tomaž Gantar.

Političnega analitika in urednika Delove Sobotne priloge Alija Žerdina takšna močno politično obarvana bodoča desnosredinska vlada ne preseneča in se mu zdi politično normalna.



Publicist Bernard Nežmah meni, da izbor politično marljivih in lojalnih kandidatov za članstvo v desnosredinski Janševi vladi narekuje politični sistem in širina kar 5-članske koalicije. Pestrost vladnih članic pa naj bi preprečevala tudi avtoritarno vladanje, ki ga mnogi pripisujejo Janši.



Za politično enovitost prihajajoče vlade bo ob ministrih – političnih vojakih - skušala skrbeti tudi skromnost ministrskega zbora, najmanjšega v zgodovini Slovenije. V skladu s predvolilnimi napovedmi je nova vlada z novim zakonom o vladi število ministrstev skrčila s 15 na 11. Žerdin meni, da je to posledica predvolilnih licitacij skoraj vseh pomembnejših strank, da bodo v skladu z racionalizacijo varčevali tudi na račun združevanja ministrstev.



Precej prahu je v javnosti dvignila ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo, ki je bil združen skupaj z resorjem za šolstvo in šport. Takoj po sprejetju zakona o vladi, ki je samostojno kulturno ministrstvo odpravil, je v javnosti zaokrožila peticija proti tovrstni potezi. Prvopodpisnik peticije, programski vodja mariborske Evropske prestolnice kulture Mitja Čander, meni, da bi moralo biti ministrstvo za kulturo samostojen resor iz treh razlogov.



Da ima kultura v slovenski zgodovini pomemben položaj, ki zahteva samostojen resor, se s predhodnikom strinja Bernard Nežmah. Pričakuje, da bo vlada napako spoznala in jo popravila.



Zgroženi kulturniki iz vseh pomembnejših kulturnih organizacij so se v nasprotovanju združevanju kulturnega resorja z drugimi združili v Koordinacijski odbor kulture Slovenije in ta teden pripravili več protestnih manifestacij, včeraj pa so zahtevo po ponovni samostojnosti ministrstva poslali tudi mandatarju Janezu Janši. Ob teh protestih so mnogi, tudi kulturniki, mnenja, da so protesti pretirani, in poudarjajo, da je kulturno ministrstvo le birokratska institucija, prava kultura pa se vrši med kulturniki in umetniki. Veno Taufer, predsednik Društva pisateljev Slovenije in eden vodilnih obrazov v koordinacijskem odboru, se s tem sicer strinja, a vnovič opozarja na simbolni pomen kulturnega ministrstva.



Kandidat za ministra za šolstvo, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je na včerajšnjem zaslišanju na matičnem odboru zatrdil, da se na račun združenih ministrstev finančna in siceršnja skrb za kulturo, kljub nekaterim drugačnim navedbam v nekaterih medijih, ne bo zmanjšala. Mitja Čander je do tega sicer skeptičen, kljub temu pa bo to, ali se je pomoč kulturi zmanjšala, mogoče oceniti šele čez kakšno leto.



Precej manj opazno je pred očmi javnosti spolzela pridružitev okoljskega resorja kmetijskemu in prostorskega prometnemu resorju. Filozofu na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki se ukvarja z ekološkimi vprašanji, Luki Omladiču se povezovanje resorjev samo po sebi ne zdi problematično, v tem primeru pa gre za priključitev že tako marginaliziranega okoljskega resorja interesno povsem nasprotnemu kmetijskemu resorju.

Publicist Nežmah ostaja pri vprašanju povezovanja kmetijskega ministrstva z okoljskim neopredeljen, ob tem pa dodaja, da je samostojno ministrstvo brez pravega ministra brez pomena.

Precej manj opazno je pred očmi javnosti spolzela pridružitev okoljskega resorja kmetijskemu in prostorskega prometnemu resorju. Filozofu na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki se ukvarja z ekološkimi vprašanji, Luki Omladiču se povezovanje resorjev samo po sebi ne zdi problematično, v tem primeru pa gre za priključitev že tako marginaliziranega okoljskega resorja interesno povsem nasprotnemu kmetijskemu resorju.

Omladiča, sicer tudi podpisnika peticije proti tovrstni vladni umestitvi okoljskega resorja, skrbi, da gre pri tej potezi nastopajoče vlade za nadaljevanje trenda podrejanja okoljskih problematik kapitalskemu interesu.

Precej manj opazno je pred očmi javnosti spolzela pridružitev okoljskega resorja kmetijskemu in prostorskega prometnemu resorju. Filozofu na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki se ukvarja z ekološkimi vprašanji, Luki Omladiču se povezovanje resorjev samo po sebi ne zdi problematično, v tem primeru pa gre za priključitev že tako marginaliziranega okoljskega resorja interesno povsem nasprotnemu kmetijskemu resorju.



Z zakonom o vladi je prihajajoča vlada posegla tudi v pravosodno sfero. Tožilstvo je tako podredila ministrstvu za notranje zadeve, proti čemur so izrazili nasprotovanje številni pravni strokovnjaki. Poteza naj bi bila sporna tako v kazenskoprocesnem kot ustavnem smislu. Govori profesor ustavnega prava z ljubljanske Pravne fakultete Igor Kaučič:



Uredniku Sobotne priloge Dela Aliju Žerdinu se pri umestitvi tožilstva pod notranje ministrstvo zdi najbolj sporno, da vlada pri tej potezi, ki se sicer zdi sporna tudi kandidatu za pravosodnega ministra Senku Pličaniču, manj pa bodočemu notranjemu ministru Vinku Gorenaku, ni ponudila prave argumentacije, zakaj bi bila smiselna.



Skrb pa zbuja tudi namen bodoče vlade, zapisan v koalicijski pogodbi, da bo vzpostavila učinkovit nadzor nad sodstvom. Po Kaučičevem mnenju je takšno politično videnje nadzora nad sodstvom ustavno nedopustno.



Mandatar Janez Janša je ob začetku sestavljanja vlade napovedal, da bo ta striktno razvojno in protikrizno naravnana. Je s tem pustil priprta vrata zanemarjanju in političnemu preoblikovanju ostalih, manj pomembnih in državotvornih področij? Žerdin je mnenja, da bo pravi odgovor na to dal rebalans proračuna.



Z Janševo napovedjo se bolj strinja Bernard Nežmah, ki ocenjuje, da je takšna usmeritev 2. Janševe vlade predvsem posledica globalnih gospodarskih okoliščin, na katere se bomo morali privaditi.



Prva vlada Janeza Janše, ki je Slovenijo krmarila proti odsevu lastnega ideološkega svetilnika med letoma 2004 in 2008, je mandat začela ambiciozno in spravljivo, končala pa s po lastnih merilih pregneteno Slovenijo v sijaju umetno napihnjene gospodarske konjunkture. Svojo pot vladanja po triletnem pavziranju v opoziciji Janševa vlada več kot očitno nadaljuje po ustaljenih tirnicah tam, kjer jo je končala. Torej z besedami o gospodarski rasti, razvoju in blaginji za vse ter prikritimi dejanji za blaginjo po svoji meri. In to še preden je sploh prisegla.

Kultiviral je Nejc Marcen.