Študente smo povprašali ali se počutijo izkoriščane v univerzitetnem izobraževanju.
Izkoriščanje je pojem, ki spremlja človeštvo že vse od prvih civilizacij naprej. Seveda pozna vsaka družba svojo obliko izkoriščanja, lahko pa je stanje še slabše in imamo namesto ene same oblike izkoriščanja celo več različnih izkoriščevalskih oblik.
Najočitnejša oblika izkoriščanja je seveda suženjstvo. Čeprav naj ga uradno ne bi več bilo, je realna slika precej drugačna. Suženjstvo namreč sploh ni izginilo, samo zakrinkalo se je v bolj prefinjene in današnji družbi popolnoma samoumevne oblike. V kontekstu suženjstva se tako danes znajde predvsem delavski razred, ki opravi veliko dela za malo denarja.
Izkoriščan pa ni samo delavski razred, temveč smo vedno bolj izkoriščani tudi vsi, ki se na takšen ali drugačen način udeležujemo univerzitetnega življenja. Zlasti študente preko izobraževanja posredno izkorišča trg dela, ki od nas zahteva veliko splošnega znanja, s pomočjo katerega nas želi spremeniti v množično dostopno delovno silo, ki bo primorana opravljati katerokoli delo, samo da bo preživela. Izkoriščanje študentov pa se na žalost ne konča tukaj, saj nas izkorišča tudi sam sistem izobraževanja, ki z bolonjsko reformo od nas zahteva veliko samostojnega dela, ki ga je zaradi neustrezno pripravljenih predmetov nemogoče opravljati sproti, saj so predmeti veliko preobsežni in tako od nas včasih zahtevajo celo popolno odpoved socialnemu življenju.
V anketi nas je zanimalo, kako izkoriščanje občutijo prebivalci fakultet:
V realnosti pa očitno izkoriščevalske teorije ne vzdržijo popolnoma, saj se trije od petih študentov ne počutijo izkoriščane. Tisti, ki pa se imajo za izkoriščane, vidijo kot glavni izkoriščevalski element bolonjsko reformo, ki nam v glavo vliva vse preveč splošnega znanja in s tem izkorišča ali še bolje, zatira našo inteligenco. Izkoriščanje študentov se je tako z veliko prefinjenostjo uspelo zamaskirati v tako samoumevno dejstvo, da ga študenti sploh ne prepoznamo več.
