Študentski kulturni center – ŠKUC je ena najvidnejših nevladnih organizacij neprofitnega značaja kulturno umetniške produkcije pri nas. Formalno je bil ustanovljen 31. januarja 1972, ideja o njegovi formaciji pa je vzniknila že prej, v času prvega radikalnega študentskega gibanja, leta '68 prejšnjega stoletja.

V svojih štiridesetih letih delovanja je ŠKUC odigral vodilno vlogo pri spodbujanju, nudenju infrastrukture in razvijanju alternativne kulture v Sloveniji. Oral je ledino v slovenskem nevladnem sektorju in poleg kulture deloval tudi na mnogih drugih področjih, od zdravstva pa vse tja do informiranja za mlade.

Za marsikatero stvar lahko v ŠKUC-u rečejo, da so jo v Sloveniji, pa tudi širše v vzhodnoevropskem prostoru, naredili prvi. Prvi so razstavljali dela Irwin, Laibach, Dube Samboleca, Emerika Bernarda, Metke Krašovec, Dušana Mandića. Oblikovali so prvo jugoslovansko produkcijo sodobnega in eksperimentalnega videa, kjer so ustvarjali Borghesia, Neven Korda, Zemira Alajbegović, Marina Gržinic in drugi. Pri ŠKUC-u so izšle prve plošče Pankrtov, Borghesie, Otrok socializma, Vie ofenzive, Tomaža Pengova. Pod okriljem njihove filmske sekcije so nastali prva slovenska celovečerna risanka Socializacija bika in mnogo drugih nagrajevanih celovečernih in dokumentarnih filmov. Izpod okrilja ŠKUC-a so izšli gledališče Ana Monro, založba Studia Humanitatis, Založba FV, klub k4, festival Novi rock. Dosežkov ŠKUC-a je toliko, da bi bilo njihovo natančno naštevanje pravo sizifovo delo.

Ob njihovi obletnici smo tako spregovorili z nekaterimi akterji in opazovalci zgodovine ŠKUC-a. Eden prvih predsednikov ŠKUC-a v sedemdesetih letih je bil nekdanji varuh človekovih pravic in sedanji predsednik stranke TRS Matjaž Hanžek, ki se svojega predsedovanja spominja takole:



Hanžek je povedal še, kako je takrat izgledalo ŠKUC-ovo sestankovanje in oblikovanje programa:



V osemdesetih je forumu ŠKUC-a predsedoval bivši predsednik državnega zbora in sedanji predsednik zunajparlamentarne stranke Zares Pavel Gantar:



ŠKUC še danes nudi platformo za umetniško udejstvovanje še ne priznanih avtorjev, v njegovih prostorih so razstavljala mnoga, danes velika imena slovenske in jugoslovanske kulturniške in umetniške scene. Barbara Borčić je s Študentskim kulturnim centrom prvič sodelovala leta 1980, od 1982 do 1986 pa je bila umetniška vodja galerije ŠKUC skupaj z Marino Gržinić.



Umetniško delovanje osemdesetih let znotraj ŠKUC-a zaznamujeta tudi močna refleksija takratnega sistema in politični angažma samih umetnikov. Barbara Borčić.



Aldo Ivančič, ustanovitelj zasedbe Borghesia in eden od začetnikov gejevske sekcije ŠKUC-a Magnus, nam je povedal, pri čem vse je še sodeloval in kaj je bilo v osemdesetih mogoče videti v organizaciji ŠKUC-a.



ŠKUC je bil konstanten spremljevalec in spodbujevalec družbenih gibanj, ki so bila močno povezana tudi z glasbo. Igor Vidmar, ki je še danes aktiven v sekciji ŠKUC Ropot, nam je pojasnil, zakaj je bil ŠKUC primerna platforma za njihov razvoj:



Poleg 40. obletnice ustanovitve Študentskega kulturnega centra se letos praznuje tudi 25-letnica delovanja Škuca LL, Lezbične skupine, katere cilj je že od leta 1987 naslavljanje LGBT problematike. Nataša Sukič, ki je že od samega začetka dejavna na področju LGBT gibanja v ŠKUC-u, je za nas opravila krajši pregled delovanja na tem področju.



Ker je v osemdesetih umetnost vplivala tudi na razvoj tedanjih političnih dogodkov, smo Igorja Vidmarja vprašali, kakšno vlogo ima zanj umetnost v polju političnega.



Ministrica za kulturo v prejšnji vladi Majda Širca je na vprašanje, ali je imel ŠKUC pomembno družbeno–politično vlogo, odgovorila naslednje:



ŠKUC je, čeprav nekateri menijo, da so njegova zlata leta že mimo, nadvse dejaven tudi danes. Med drugim ostaja aktiven na področju naslavljanja po več desetletjih vztrajnega boja še vedno marginaliziranih tematik. Nataša Sukič razkriva današnji angažma ŠKUC-ovih LGBT sekcij:



Ob obletnici bo mogoče v ŠKUC-u ali v njegovi organizaciji spremljati kar nekaj dogodkov. Program ob jubileju nam je predstavila aktualna predsednica ŠKUC-a Teja Oblak:



Oblakova je predstavila tudi nadaljnjo vizijo ŠKUC-a:



ŠKUC-ovo delovanje za konec reflektiramo z Aldom Ivančičem.




ŠKUC-u ob jubileju čestitajo tako Radio Študent kot avtorja Kultivatorja Gregor in Polona.