Politika> N-euro moment

Koalicijska večina v državnozborskih odborih za zunanjo politiko in za zadeve EU na današnji skupni seji pričakovano ni podprla predloga, da bi drugo vlado Janeza Janše pozvali, da naj zakon o ratifikaciji sporazuma ACTA pošlje v parlamentarno obravnavo. Bo pa koalicijska večina - tako kot je to storila včeraj na resornemu parlamentarnemu odboru za finance in monetarno politiko - gotovo podprla vladni predlog novele zakona o upravljanju kapitalskih naložb države Slovenije

Koalicijska večina v državnozborskih odborih za zunanjo politiko in za zadeve EU na današnji skupni seji pričakovano ni podprla predlaganega sklepa poslanske skupine največje opozicijske stranke Pozitivne Slovenije, da bi drugo vlado Janeza Janše pozvali, da naj zakon o ratifikaciji mednarodnega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju - bolj znanega kot ACTA - pošlje v parlamentarno obravnavo. Bo pa koalicijska večina na pravkar potekajočemu nadaljevanju osme izredne seje Državnega zbora - tako kot je to storila včeraj na resornemu parlamentarnemu odboru za finance in monetarno politiko - gotovo podprla vladni predlog novele zakona o upravljanju kapitalskih naložb države Slovenije, s katerim se bodo politično omejile pristojnosti Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije – AUKN in se začasno prenesle prav na politično določeno in izvoljeno vlado.

Ob dilemi, ali je ratifikacija za prihodnost svetovnega spleta usodnega dokumenta stvar odločanja izvršne ali zakonodajne veje oblasti, za katero so se s pogorelim predlogom sklepa na dopoldanski skupni seji parlamentarnih odborov za zunanjo politiko in zadeve EU zavzeli opozicijski poslanci Pozitivne Slovenije, je navzoča drugorazredna predstavnica Vlade, vršilka dolžnosti generalne direktorice za notranji trg na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Vinka Soljačić zgolj skopo pojasnila, da naj bi vlada po februarski napovedi o zamrznitvi slej kot prej sprejela tudi sam sklep o zamrznitvi postopka ratifikacije sporazuma ACTA. V vsakem primeru pa bodo tudi aktualni oblastniki te vlade pred odločitvijo počakali, kaj se bodo odločili na ravni generalštaba EU.

Navedena argumentacija je zadostovala, da je koalicijska večina v obeh odborih brez kakih večjih težav zavrnila pomisleke tako opozicije kot strokovne javnosti, civilne družbe in posameznikov, pa čeprav se je predlog Pozitivne Slovenije, ki sicer takšnemu sporazumu ACTA nasprotuje, nanašal zgolj in samo na dilemo, ali naj se o predlogu zakona o ratifikaciji tega mednarodnega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju opravi tudi parlamentarna razprava. Toda Janezu Janši na oblasti za razliko od Janeza Janše v opoziciji pač ni do dolgoveznih razprav v neposrednem televizijskem prenosu iz dvorane Državnega zbora.

Zato ni za pričakovati, da bo kaj sila dolga tudi pravkar potekajoča razprava o noveli zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki so bile v pristojnosti komaj za časa prejšnje vlade spočete Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije. Povsem v skladu s temi bojda da začasnimi rešitvami, ki naj bi bile že v naslednjih nekaj mesecih urejene s celovito zakonsko spremembo upravljanja z državnimi naložbami, se bosta po novem samostojnost in neodvisnost Agencije razumeli bistveno drugače, kakor ob njeni ustanovitvi.

Predlog novele, ki ga je po nujnem postopku Vlada uvrstila na dnevni red pravkar potekajočega nadaljevanja osme izredne seje, tako med drugim agenciji pred glasovanjem na skupščinah nalaga uskladitev z resornimi ministri ter ji vrednost naložb, s katerimi lahko razpolaga samostojno, znižuje iz 20 na 5 milijonov evrov. V ne ravno natančno opredeljenih nujnih primerih, ko gre za zagotavljanje gospodarske, fiskalne ali finančne stabilnosti države, pa si Vlada po novem pridržuje tudi pravico, da lastni koalicijski večini državnega zboru sama in brez soglasja ali celo vednosti Agencije predlaga spremembe razpolaganja s posamezno kapitalsko naložbo.

Ne glede na to, da to vsekakor so za upravljanje državnih naložb oziroma državnega premoženja bistvene novosti, pa je pristojni minister za finance Janez Šuštaršič na seji državnozborskega odbora za finance in monetarno politiko brez dlake na jeziku pribil, da ne gre za odpiranje vrat za vmešavanje politike v upravljanje državnih naložb. Z novelo zakona o upravljanju kapitalskih naložb države naj bi to področje zgolj uredili na način, s katerim bi odpravili obstoječe nesorazmerje med odgovornostjo in pristojnostmi. Kam pes taco moli, oziroma zakaj so se odločili za te spremembe, pa je Šuštaršič še bolj natančno pojasnil z besedami, da se v teh dneh in tem mandatu postavlja veliko izzivov glede bank in podjetij, ki potrebujejo strateške lastnike, da pa vlada praktično nima nobenih formalnih vzvodov, da bi vplivala na te lastninske procese.

Tako razprava o tem, ali naj in kdaj se naj odločanje o ratifikaciji sporazuma ACTA preseli tudi v veliko razpravno dvorano Državnega zbora, kot noveliranje pravzaprav pa prevzem nadzora nad upravljanjem državnega premoženja kar po nujnem postopku, pa imata vendarle nekaj skupnega. Ob obeh smo lahko priča očitnemu političnemu sprenevedanju. Medtem ko Vlada Janeza Janše ne pristaja, da bi se razprava o tem mednarodnem trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju, ki pa ureja še vrsto bolj občutljivih področij dostopa do svetovnega spleta, preselila v dvorano Državnega zbora, se izvajanje posameznih določil sporazuma ACTA že dogaja na slovenskih sodiščih.

Tako je pravzaprav vseeno, kaj se bodo odločili politični botri Vlade Janeza Janše na ravni Evropske Unije, saj je domače Vrhovno sodišče včeraj denimo odločilo, da je internetni ponudnik Telemach na zahtevo urada za nadzor prirejanja iger na srečo dolžan blokirati posamezne spletne strani za prirejanje iger na srečo. Odločitev je sicer že vnaprej sizifova, saj bo do takih in podobnih strani tudi iz Slovenije še naprej moč dostopati preko posredniških strežnikov. Toda tudi ustanovitev neodvisne agencije za upravljanje državnega premoženja je od slovenske politike terjala prav Evropska Unija. Zato se politika sprenevedanja skriva zgolj v domnevni začasnosti tega povsem neposrednega vpliva politike na državna podjetja oziroma še danes uveljavljene novele zakona o upravljanju državnega premoženja.

Toda tako to gre. Tako na podlagi odlašanja z odločitvijo o dokončni zamrznitvi in zavrnitvi sporazuma ACTA kot prevzema nadzora nad upravljanjem državnega premoženja, lahko ugotovimo zgolj to, da je na dnevnem redu Vlade in koalicije Janeza Janše predvsem politika koncentracije formalnih vzvodov oblasti.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s potekajočo politiko koncentracijo vzvodov oblasti Janševe Vlade in koalicije v zobeh poskrbel Tomaž Z.