 Glasba> RŠ recenzijaKONONO NO.1, Kino Šiška, 22. 3. 2012
Petek, 23. 3. 2012
avtor/ica: Miro Samardžija
Rezek urbani zvok delavskih predmestij Kinšase, se bo po četrt stoletja delovanja skupine ter sedem let po izidu referenčnega albuma "Congotronics", že drugič predstavil v teh krajih... * v celoti
V svet urbanih svetovnih popularnih godb je skupina pred sedmimi leti dobesedno treščila z izjemno ploščo Congotronics, izdano pri belgijski Crammed Music. Plošča je tedaj s svojim kovinsko zamazanim zvokom ter nadvse nalezljivo drvečo ritmiko, naravnost osupnila mnoge odjemalce manj predvidljivih godb. Druga plošča, Assume Crash Position, ki jo skupina predstavlja na tokratni turneji, je z malce prečiščeno produkcijo, uvodno omenjeno navdušenje nemara malce umirila. Toda, še vedno zelo spodobna plošča, je po drugi strani dodobra odpihnila tudi nekatere dvome v trdoživost in avtorsko prepričljivost skupine.
Tudi četrtkov nastop v Kinu Šiška je to ugotovitev v dobršni meri potrdil. Šesterica nastopajočih je kakih dvajset minut po napovedani uri, brez posebne napovedi, zasedla svoj prostor na odru. V nekaj sekundah se je kakim desetim poslušalcem pridružila še kaka stotnija ali dve. Tolkalca sta potolkla, likembeji so zabrneli in pričela se je dobro uro in pol trajajoča ritmika, ki večine prisotnih ni spustila do samega zaključka nastopa.
Skladbe so se največkrat pričele s krajšim nagovorom likembeja, čemur je sledila šivajoča ritmika bobnarja in kongoista. V vzpostavljeno tlakujočo ritmiko so vstopili med seboj prepleteni zvoki treh različno uglašenih likembejev. In neustavljiv ritmični stroj je vsakič zagrozil, da se bo le stežka ustavil. Posamezne skladbe so trajale tam nekje med desetimi in petnajstimi minutami, lahko pa bi tudi precej dlje.
Pravzaprav se zdi, da se šele po kakih desetih minutah igranja med šesterico vzpostavijo takšna razmerja, ki bi lahko brez prekinitve svoje delo nadaljevala vsaj še kako uro. Hipnotična ritmika, prepojena z grozdi kovinskih paličic, namreč, poleg večjega dela občinstva, po določenem času zagrabi tudi nastopajoče. In takrat se rutina, ki se je po množici nastopov izven rodnega Konga, že zavlekla tudi v kosti nastopajočih, prične umikati nekakšnemu zvočnemu uroku, ki ga je skupina napovedala zlasti s svojo prvo ploščo. To je trenutek, ko trojica likembistov zavzame podobo trojice nenavadnih koristov, ki simbolno in dejansko sprevrača tisočletne godbene tradicije. Ta sicer še vedno močno napaja ustvarjalne žile članice in članov skupine, obenem pa ji dodaja povsem svež ustvarjalni kisik, ki močno zadiši po kovini delavskih predmestij Kinšase.
Nastop Kongoležanov Konono No.1 je v četrtek zvečer v Kinu Šiška zaključil četrturni dodatek, v katerem se je z nastopajočimi dobro uskladil tudi mojster luči. Na trenutke prav hipnotično zamaknjena godba, je naletela na dober sprejem in vsaj nekaterim še dolgo v noč odmevala v njihovih glavah in okončinah.
* Miro Samardžija
|
|
Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=31252
|