7.05

Spletno socialno omrežje Facebook je za milijardo dolarjev prevzelo podjetje Instagram, precej priljubljeno med uporabniki zaradi razvoja aplikacij za obdelavo in objavo fotografij na mobilnikih. Odslej bo možno fotografijo ujeto z mobilnikom nemudoma objaviti tudi na Facebooku, sam prevzem pa naj bi se zgodil zavoljo prednosti v priljubljenosti pred googlom in vsemi njegovimi storitvami.

Francoska opozicija je predlagala prepoved bisphenola A (izg. Bisfenola a), minister za zdravje Xavier Bertrand je predlog potrdil, a mu več držav Evrope, med njimi Sloveniji oponira. BPA je utrjevalec plastike, ki je molekulsko sličen estrogenu, znanstvene raziskave pa pričajo da je karcinogen in škodljiv za ožilje.

Perujski maoisti Sijoča pot so na jugu države zajeli 30 talcev, a so jih 23 že nekaj ur zatem izpustili. Pripadniki Sijoče poti se soočajo z napadi s strani vojske, z zajemom talcev pa želijo odvrniti napade na njihovo bazo. Vojska sporoča, da se ne bo pustila izsiljevati.


8.05

Rusija v okviru prihajajočih srečanj – septembrskega vrha Azijsko-pacifiškega ekonomskega sodelovanja in zimskih olimpijskih iger leta 2014 v Sočiju vlaga v podmorsko varnost pred teroristi. Za slab milijon dolarjev je nakupila dva podvodna električna topa, še deset milijonov pa bo porabila za varovanje pristanišč.

Pod dolino Medel v Švici se skriva zlato. Tako trdi kanadsko podjetje NV Gold, ki je lokalnim prebivalcem obljubljala izkop 800 tisoč unč zlata na leto, za prebivalce bi namenili 40 milijonov frankov v naslednjem desetletju. Župan je bil navdušen, prebivalci manj, zato so organizirali referendum na katerem se je dve tretjini od 450 volivcev rojstvu rudnika uprlo. Kot je strnil lokalni mladostnik – »rabim denar, a kaj mi bo ta, če ne bo več narave v kateri sem odrasel«.

V mirnejšem predelu Afganistana Heratu, kjer so NATO sile predale večino nadzora afganistanskim in kjer delujejo slovenski pripadniki v okviru sil Ifas je odjeknila eksplozija, ki je ubila deset ljudi. Samomorilska napadalca sta zapeljala v poslopje lokalnih oblasti.


9.05

Portugalski premier Pedro Passos Coelho se mudi v Mozambiku zavoljo ureditve statusa jezu in hidroelektrarne Cahora Bassa, ki ga je Portugalska zgradila še v času ko je bila kolonialna sila. Upravljanje nad jezom in hidroelektrarno na reki Zambezi, ki zagotavlja električno energijo Mozambiku, pa tudi Zimbabveju in Južno afriški republiki je obdržala portugalska, večinski delež je prodala pred nekaj leti, sedaj pa ga bo še dokončno izpustila iz svojih rok, saj prav to pričakuje tako imenovana mednarodna skupnost, nezadovoljna s portugalsko finančno sliko.

Sirski begunci niso pričakovali napada na kamp na turških tleh. Sirke sile so namreč izpustile rafal in ubile enega ter ranile več posameznikov. Tudi meje z Libanonom sile zveste predsedniku Asadu al Baširju niso spoštovale saj so na tleh zahodne sosede ubile libijskega televizijskega snemalca. Kot je Bašar obljubil – čim bo čutil, da je njegov konec blizu, bo poskrbel za razširitev nasilja v širši regiji.

60 ljudi je bilo ubitih v spopadu med pripadniki Ansar al-Šarie – Partizani Islamskega zakona – in jemensko vojsko, ko so prvi želeli prevzeti vojaško bazo v obmorski provinci Abian, v kateri so uporniki prisotni že od lanskega leta. Tokrat jim navkljub hudega boja ni uspelo pregnati vojske.


10.05

Ni Yulan in njen soprog Dong Jiqin sta obsojena na dobro dve-letno zaporno kazen zaradi, citiramo »iskanja prepira, vzpodbujanja težav in hotenega uničevanja privatne in javne lastnine«. Par se je znašel v zaporu pred letom dni, ko naj bi preko spletnih družbenih portalov pozival k vstaji, podobni arabskim. Ni Yulan je bila priprta že pred desetletjem zaradi pomoči, ki jo je nudila ljudem, katerim je oblast zasegla prebivališča. Po izpustu zaradi tretmana v zaporu ni več shodila.

Aktivisti v Bahrajnu so le bili uslišani s strani Združenih narodov. Tiskovni predstavnik Martin Nesirky od oblasti Bahrajna pričakuje premestitev Abdulhadi al Khawaja na Dansko. Al Khawaji, prodemokratični borec, že dva meseca gladovno stavka v zaporu. Bahrain je odločil, da ga kljub imetju danskega državljanstva ne namerava predati Kopenhagnu v oskrbo.

Romunija spreminja zakonodajo na področju posvojitve otrok s ciljem popolne ukinitve sirotišnic v naslednjem desetletju. Četudi se večino grozljivih zgodb nanaša na prejšnji režim, še danes sirotišnice ne delujejo povsem normalno in moralno, zato se je vlada odločila, da bo sprostila možnosti za posvojitev.