Politika> OFF Poročilo

OB 40. OBLETNICI EPIDEMIJE ČRNIH KOZ v JUGOSLAVIJI, VIRUSIH in TUJKIH
Torek, 10. 4. 2012

avtor/ica: Urh

V Kinoteki je v četrtek zvečer ob 40. obletnici izbruha epidemije črnih koz v Jugoslaviji, ene zadnjih epidemij v Evropi, v kateri je življenje izgubilo 35 ljudi, potekala okrogla miza, ki se je ukvarjala z omenjeno temo, je pa bil nabor tudi širši. Zanimivo je, da čeprav je virus črnih koz uradno iztrebljen, ga še vedno ohranjajo pri življenju vsaj v dveh laboratorijih, in sicer v Združenih državah Amerike in Rusiji. To sta dve velesili, ki sta v času hladne vojne v orožarski vojni veliko pozornosti...

V Kinoteki je v četrtek zvečer ob 40. obletnici izbruha epidemije črnih koz v Jugoslaviji, ene zadnjih epidemij v Evropi, v kateri je življenje izgubilo 35 ljudi, potekala okrogla miza, ki se je ukvarjala z omenjeno temo, je pa bil nabor tudi širši. Okroglo mizo je vodil Miha Zadnikar. Zanimivo je, da čeprav je virus črnih koz uradno iztrebljen, ga še vedno ohranjajo pri življenju vsaj v dveh laboratorijih, in sicer v Združenih državah Amerike in Rusiji. To sta dve velesili, ki sta v času hladne vojne v orožarski vojni veliko pozornosti namenjali tudi biološkemu orožju. Mikrobiologi se večinoma strinjajo, da bi bilo virus črnih koz najbolje takoj uničiti, medtem ko so se v omenjenih laboratorijih odločili, da virus obdržijo še najmanj tri leta. Povejmo, da je bil virus črnih koz enkrat že uporabljen za načrtno iztrebljanje ljudi, a o tem več kasneje v zvočni izjavi.

Ena od tematik je bila tudi uporaba virusa oziroma okužb na velikem platnu in v literaturi. Konec koncev je bil o jugoslovanski epidemiji črnih koz leta 1982 posnet kultni film Variola Vera Gorana Markovića. Sicer pa se virus v filmu in literaturi lahko uporablja na subverziven način v politične namene, ko se nekoga ali večjo populacijo namensko kaže kot virus, ki okužuje družbo oziroma družbeno telo, če vzamemo biološko metaforično. Začenjamo pa z epidemijo črnih koz v Jugoslaviji. Kako se je začela, je povedala primarij Alenka Kraigher, predstojnica Centra za nalezljive bolezni in okoljska tveganja pri Inštitutu za varovanje zdravja:



Sicer so epidemijo takrat dokaj uspešno zajezili s cepljenjem in karanteno, je pa doktor in vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij Miroslav Petrovec opozoril, da danes verjetno v podobnem primeru ne bi uporabljali istega cepiva kot takrat, saj je imelo tudi škodljive stranske učinke. V času črnih koz v 60. in 70. letih sta imeli Združene države in Sovjetska zveza epidemologe skoraj po celem svetu za zbiranje vzorcev, še vedno pa dotični virus hranita v dveh laboratorijih. Miroslav Petrovec o tem, kakšno biološko orožje bi potencialno lahko ta virus bil:



Torej virus črnih koz bi lahko bil biološko orožje, vendar pa bi tudi z njegovim uničenjem seveda potencialna nevarnost uporabe biološkega orožja ostala:



Petrovec je še opozoril na primer iz zgodovine, ko se je virus črnih koz že uporabil kot biološko orožje:



Selimo se še k zadnji temi, in sicer, kako se je v literaturi in filmu uporabljala tematika virusa kot tujka v podobi človeške osebe ali pa v modificirani obliki človeka, ki večinoma prihaja z vzhoda. Seveda tu ne gre za virus v biološkem smislu, ampak za mit, po katerem naj bi določen tujek razjedel družbeno telo tako kot biološki virus razjeda človekovo telo in ga politika uporablja v svoje propagandne namene. Poslušajmo filmskega kritika in publicista Dušana Rebolja, ki je povedal, kakšno vlogo je imel simbolično lik Drakule kot tujek, ki povzroča okužbo v Viktorijanski Angliji:



Najbolj radikalni pa so pri tem bili nacisti v filmu Večni Jud. Rebolj nam je povedal, kako v filmu brutalno opisujejo Jude kot nosilce in razširjevalce virusa:



Tudi v današnji dobi v Evropi še obstaja stigmatizacija določenih skupin ljudi, ki so prikazovani kot tujki, nekakšni prenašalci virusa, ki škodijo večinski družbi. Še vedno pa je še kako aktualno shranjevanje določenih bioloških virusov po laboratorijih in eksperimentiranje z njimi, ki ni nujno človekoljubno naravnano, morda prej obratno.



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=31513