Politika> N-euro moment

Druga dobra Janševa Vlada je že prejšnji mesec sklenila, da se zaradi splošne varčevalne ihte v državi letos z javnim denarjem v domovini podpreta in organizirata zgolj dve nacionalni proslavi. Dan državnosti in dan samostojnosti. Po zaslugi opozicijskega poslanskega vprašanja pa smo danes z dopisom, ki so ga skrbno pripravili v generalnem sekretariatu aktualne druge dobre Janševe Vlade, tudi črno na belem izvedeli, čemu naj bi bilo temu tako..

Druga dobra Janševa Vlada je že prejšnji mesec sklenila, da se zaradi splošne varčevalne ihte v državi letos z javnim denarjem v domovini podpreta in organizirata zgolj dve nacionalni proslavi.
Dan državnosti in dan samostojnosti. Po zaslugi opozicijskega poslanskega vprašanja pa smo danes z dopisom, ki so ga skrbno pripravili v generalnem sekretariatu aktualne druge dobre Janševe Vlade, tudi črno na belem izvedeli, čemu naj bi bilo temu tako. Ministrski cvet politične modrosti, ki ga je okoli sebe v drugo zbral vrli premier Janez Janša, tako meni, da gre za praznika, ki najbolj neposredno obeležujeta mejnike slovenske državnosti in da ju je tudi v teh stiskaških časih potrebno obhajati z bolj ali manj domiselno zasnovanimi državnimi proslavami, ker da njuno praznovanje ne predstavlja ideoloških delitev. Toda ker s tem druga dobra Janševa vlada pravzaprav pojasnjuje, zakaj pa letos na državni ravni ne bomo obeležili tudi dneva upora proti okupatorju in dneva reformacije, poskrbi prav za to - novo ideološko delitev.

Na prvi pogled ideološko povsem različna praznika, ki ju bi naj za letos zaradi varčevanja črtali iz uradnega koledarja državnih proslav v neposrednem prenosu državne radiotelevizije, dan upora proti okupatorju in dan reformacije, bi naj ne dovolj neposredno obeleževala mejnike slovenske državnosti, hkrati pa bi naj glede na pojasnilo generalnega sekretariata druge dobre Janševe Vlade očitno tudi ideološko razdvajala domače vsega hudega vajeno narodovo telo. Toda druga dobra Janševa Vlada nadalje sporoča, da črtanje javnih sredstev za praznovanji Dneva upora proti okupatorju in Dneva reformacije pač ni ovira, da se zunaj okvira državnega proračuna organizirajo tudi proslave drugih praznikov, toda brez namenskega državnega denarja in pomena.

Iz generalnega sekretariata druge dobre Janševe Vlade sicer pojasnjujejo, da je bil takšen sklep sprejet v luči varčevalnih ukrepov in da se bodo sredstva prepolovila tudi za oba praznika, ki na seznamu državnih proslav ostajata, ker že po samem svojem imenu najbolj neposredno obeležujeta mejnika slovenske državnosti in samostojnosti. Toda mogoče še bolj neposredna in še usodnejša mejnika domače državnosti vendarle predstavljata tudi Dan reformacije in Dan upora proti okupatorju. Prvi zaradi slovenščine kot knjižnega jezika in drugi zaradi slovenstva, ki se je uprlo nacistični in fašistični okupaciji. Zato bi bili, če bi bila ta na prvi pogled varčevalna, pravzaprav pa ideološko premišljena odločitev, sprejeta s sodelovanjem zainteresirane javnosti, priča številnim in ideološko burnim razpravam. Toda iz generalnega sekretariata vlade pojasnjujejo, da temu ni bilo tako predvsem zaradi časovne stiske, saj da bi moral biti koledar proslav določen že decembra lani, pa da žal temu pač ni bilo tako.

Toda tako časovna stiska kot varčevalna ihta sta v prvi vrsti zgolj za lase privlečena, a v danem ideološkem trenutku primerna politična izgovora. Tako Dan reformacije kot dan upora proti okupatorju imata vendarle skupnega ideološkega nasprotnika, kateremu je pač podvržena tudi trenutna druga dobra Janševa vlada. Koledar državnih proslav posamezne države je vendarle ne glede na za posamezno vaško proslavo določen znesek proračunskega denarja predvsem tudi simbolno ideološkega pomena za mednarodno prezenco posamezne države. In ta se je v primeru domače Republike pač drastično spremenila, če sta iz uradnega seznama državnih proslav gladko izginila Dan reformacije in Dan upora proti okupatorju.

Podoba Republike Slovenije glede na njen koledar državno podprtih proslav, če bi med njimi ostala tudi Dan reformacije in Dan upora proti okupatorju, pač sama zase sporoča, da gre tudi za na anti-fašističnemu odporu in verskemu pluralizmu utemeljeno državo. In ker temu po novem več ni tako, se je potrebno vprašati, kje je ta skupni imenovalec ideološkega nasprotovanja simbolnemu pomenu Dneva reformacije in Dneva upora proti okupatorju, ki se mu je udinjala tudi druga dobra Janševa Vlada. V ideološko simbolnem smislu gresta tako reformacija kot osvobodilna fronta pač najbolj na živce političnim silam, ki se skrivajo okoli domačih izpostav rimskokatoliškega generalštaba iz Vatikana. Toda tako to gre. Praznično prazni ideološki boj, ki ga spremljamo ob vprašanju, kaj bo in kaj ne bo več uradna državna proslava, je namreč zgolj v tem, da je domača Republika tudi po zaslugi varčevalne ihte in domnevne časovne stiske druge dobre Janševe Vlade pač videti še nekoliko bolj ekskluzivno rimskokatoliška država.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s praznično praznimi ideološkimi boji za nadaljnjo rekatolizacijo dežele v zobeh poskrbel Tomaž Z.