OFF NAPOVEDNIK

Arhitekturni biser Stožice se dobesedno mrzlično pripravlja na bližajoče se svetovno prvenstvo v hokeju. Četudi stožiška dvorana v osnovi ni bila predvidena za izvedbo hokejskih tekem, je nekoliko nerodno pripravljanje ledne podlage v minulih dneh dokončno potrdilo, da tekmovanj na najvišji ravni ne bo mogla gostiti.

Ne topi se namreč samo triglavski ledenik, temveč tudi komaj nastali led v športni dvorani Stožice. Po zagonetnih in natančnih preiskavah, zakaj je tako, se je oglasil eden od dobrih poznavalcev dvorane in zbrane seznanil z vključenim talnim gretjem. Kompresor, ki naj bi zagotavljal hlajenje ledu pri -6 stopinjah Celzija, je bil namreč v bitki s cevmi pod tlemi, ki so oddajale temperaturo 45 stopinj, bridko poražen. Ker je v ceveh voda, ki bi ob izključitvi ogrevanja pod ledom zmrznila, so za zdaj ogrevanje le znižali za 5 stopinj. Ob vsem tem pa ne gre zanemariti dejstva, da gre vendarle za edinstven primer, saj se v zgodovini svetovnega prvenstva še ni pripetilo, da bi v dvorani gostili hokejsko elito brez sistema talnega hlajenja.

Še vedno je tako v zraku nekaj negotovosti, ali bo organizatorjem uspelo do petka pripraviti 7-centimetrsko ledeno podlago, kot to določajo pravila svetovnega prvenstva. Organizatorji seveda upajo, da jim bo to uspelo, saj so za zaledenitev odšteli dobrih 140.000 evrov. Projekt je prevzelo nemško podjetje AST oziroma njegov slovenski podizvajalec Koto, ki ima bojda dragocene izkušnje tako z zaledovanjem kot taljenjem ledu...

Problem neuporabnosti stožičke dvorane za tovrstne športne prireditve pa ni le v ledeni podlagi, temveč tudi v tem, da velik del obiskovalcev, ki bo sedel v tako imenovanem zgornjem prstanu, ne bo videl celotne hokejske površine. Organizatorji so se kljub opozorilom nadzornika iz odbora svetovnega prvenstva Mednarodne hokejske zveze odločili, da bodo vstopnice po znižani ceni vseeno prodajali. Na njih pa bo iskren napis, da vsega sicer ne boste videli, boste pa dobro slišali!

Berete OFF program Radia Študent, kjer se z vsestransko neuporabnostjo stožiškega bisera zaenkrat še ne obremenjujemo.

OFF PROGRAM

Novi severnokorejski voditelj Kim Jong Un, ki je včeraj postal prvi sekretar vladajoče delavske stranke v enopartijskem sistemu, je bil danes imenovan na nove pomembne položaje v stranki. Postal je član predsedstva političnega biroja centralnega komiteja stranke in vodja osrednje vojaške komisije. Mladenič, star 28 ali 29 let, ne ve se natančno, je postal voditelj Severne Koreje po smrti očeta Kim Jong Ila. Severna Koreja se sicer pripravlja na praznovanje stote obletnice rojstva ustanovitelja države Kim Il Sunga, ki je bil po smrti leta 1994 razglašen za večnega predsednika. Ob tej priložnosti je država napovedala izstrelitev nosilne rakete z opazovalnim satelitom. Severna Koreja je obvestila mednarodne organizacije, da bo 30-metrsko raketo Vesolje-3 izstrelila enkrat med četrtkom in ponedeljkom, in sicer med 7. in 12. uro po krajevnem času. Danes do sporne izstrelitve ni prišlo.

Streljanje sirskih vladnih sil na begunsko taborišče v Turčiji, ki se je zgodilo v ponedeljek, bi morali tudi v Natu vzeti zelo resno, opozarja turški premier Recep Tayyip Erdogan. Meni, da ima Turčija pravico do obrambe pred nasiljem, ki se dogaja na meji s Sirijo. Glede na peti člen severnoatlanske pogodbe ima zveza Nato določene dolžnosti in odgovornosti do obrambe mej držav članic severnoatlanskega zavezništva. Zveza Nato je sicer že označila nedavno nasilje na turški meji kot nezaslišano in naj bi ves čas spremljala dogajanje v Siriji, a vendar konkretneje še ne namerava posredovati.

V Siriji pa je za zdaj, po trinajstih mesecih spopadov, mirno. V veljavo je namreč stopil mirovni načrt posebnega odposlanca Združenih narodov in Arabske lige Kofija Anana, ki predvideva prekinitev spopadov in nasilja in ki naj bi ga spoštovali obe sprti strani. Kljub trenutnemu zatišju pa sirska vlada še vedno ni umaknila svoje vojske in tankov z več opozicijskih utrdb. Sirska opozicija zato ostaja v dvomih, da se bo vlada res držala mirovnega načrta, saj je Asad v preteklosti večkrat prelomil dane obljube. Že včeraj je namreč hkrati z dano obljubo k spoštovanju mirovnega načrta pripomnil, da si kljub obljubi pridržuje pravico, da odgovori na morebitno nasilje s strani oboroženih teroristov, kakor Bašar Al Asad imenuje sirske upornike.

Mirovni načrt Kofija Anana ima podporo širše mednarodne skupnosti in marsikdo v njem vidi zadnjo možnost, da se nasilje preneha po demokratični poti. Sirska opozicija za jutri že napoveduje mirne proteste, kjer naj bi se pokazalo, ali se bo vlada res držala dane obljube k spoštovanju mirovnega načrta. Vsi dosedanji protivladni protesti so bili namreč nasilno zatrti, v zadnjem letu pa je bilo v spopadih ubitih že več kot 9000 ljudi.

Turška policija je preiskala na ducate domov bivšega vojaškega osebja, med drugim tudi hišo upokojenega generala. Preiskovanci so obtoženi, da so leta 1997 pritiskali na tedanjega prvega turškega proislamskega premierja Necmettina Erbakana, da odstopi. To se je tudi zgodilo, kasneje pa mu je ustavno sodišče prepovedalo ukvarjanje z politiko. Erbakan je hotel sicer povečati vlogo islama v večinsko muslimanski, a sekularni Turčiji. Drugi razlog preiskav je, da se sedanja proislamska vlada z Recepom Tayyipom Erdoğanom na čelu dokončno znebi vojaškega vpliva v turški politiki. V začetku tega meseca so tako začeli pravni postopek proti dvema vodjama vojaškega udara, ki se je zgodil leta 1980.

Po poročanju aktivistov iz južnoafriške države Svaziland so tamkajšnje vladne sile po protestih proti monarhični ureditvi aretirale nekaj vodij tamkajšnjih sindikalnih združenj, med njimi tudi vodjo nacionalnega sindikata učiteljev. Šlo je sicer za protest, na katerem so pozivali k nadaljnjim manifestacijam, ki se načrtujejo ob praznovanju rojstnega dneva kralja Mswatija tretjega naslednji teden. V izjavi za javnost je svazilandski premier Sibusiso Barnabas Dlamini povedal, da je bilo policiji naročeno, naj zaščiti ljudi in lastnino in da so bili načrtovani protesti nelegalni.

Predsednik malijskega parlamenta Dioncounda Traore je prisegel kot začasni predsednik Malija. Traore je tako prevzel oblast od vojske, ki je 22. marca v tej zahodnoafriški državi izvedla državni udar in odstavila predsednika Amadoua Toumanija Toureja. V skladu z nedavnim dogovorom med voditelji vojaškega udara in Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav mora Traore sedaj pripraviti volitve in končati proces ponovne vzpostavitve demokracije v državi. Po dogovoru naj bi Traore ostal na oblasti 40 dni, vendar so politični predstavniki držav v regiji, ki so sodelovali pri sklepanju dogovora z vojaško hunto, že priznali, da bo za organizacijo novih volitev potrebnega več časa. Poleg priprav na volitve se bo moral začasni predsednik soočiti tudi z uporniškimi Tuaregi, ki so s pomočjo islamistov minuli teden razglasili neodvisnost na severnem delu države. Sicer pa je že napovedal Tuaregom popolno in neusmiljeno vojno v primeru, da nadzora nad severnim delom Malija ne bodo predali oblastem v Bamaku.

Ob bizarnih predlogih za izhod iz krize, ki jih je po svetu vedno več, je hrvaški minister za delo in pokojninski sistem Mirando Mrsić presegel večino. Med drugim je v noveli zakona za spodbujanje zaposlovanja predlagal tudi tako imenovano strokovno usposabljanje brez delovnega razmerja. S tem bi dobili delodajalci pravico, da v svojem podjetju zaposlijo mlade, brez da bi jim s tem pripadala plača, plačevati bi jim morali zgolj pokojninsko zavarovanje. Visoko izobraženi kader bi si lahko na tak način pridobival izkušnje eno leto, tisti s poklicno izobrazbo pa dve leti. Zgolj kot možnost pa se omenja, da bi jim v času brezplačnega uvajanja lahko država zagotovila 1.600 kun nadomestila, kar je približno 214 evrov. Sindikati opozarjajo, da se bo s tem legaliziralo delo brez plačila.

V državnem svetu se je začel prvi vseslovenski kongres romske civilne družbe z naslovom Soodločanje Romov pri zadevah javnega pomena, ki ga na pobudo Foruma romskih svetnikov Slovenije organizira projektna skupina Romano kher v okviru Regionalne razvojne agencije Mura. Na kongresu, ki se ga udeležuje več kot 100 predstavnikov romske civilne družbe iz vse Slovenije, so spregovorili o trenutnem položaju romske skupnosti, predvsem pa so izpostavili neuravnoteženo zastopanost in neenakopravno participacijo pri odločanju o zadevah skupnega pomena. Največje neenakosti po besedah romskega novinarja Bogdana Mikliča opažajo pri izobraževanju, na področju dela in zaposlovanja, pri ekonomskem in socialnem položaju, predvsem pri bivanjskih razmerah, in ne nazadnje še vedno pri predsodkih večinske populacije. Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš pa je kongres označil za zgodovinski dogodek, saj pravi, da daje možnost izbire, v kaj se bodo Romi spremenili.

Na novinarski konferenci, ki so jo sklicali Inštitut za afriške študije, Agencija IN ter Evropske mreže za enakost spolov, so spregovorili o diskriminaciji pri zaposlovanju in na trgu dela. Več nam je povedala sodelavka na Inštitutu za afriške študije Anja Šter :



OFF sta pripravila Maša in Gregor.