Večina zahodnih držav se utaplja v javnih dolgovih, ki obetajo, da se bodo iz bremena kmalu spremenili v dolžniško past, iz katere pa ni več druge poti kot odpis dolgov ali državni bankrot. Zakonodajalci želijo to preprečiti s spremembo ustave, vanjo bi radi zapisali zlato fiskalno pravilo, s katerim bi omejili višino javnega zadolževanja. Mnogi strokovnjaki parlamentarno debato okoli tega kritizirajo kot prenagljeno, v diskurz naj bi bili v nezadostni meri zajeti tehnični pomisleki, iz njega pa je popolnoma izločen pomislek, da javni sektor, ki bo zaradi tega pravila najbolj trpel, ni povzročil finančne krize, je pa zasebnemu sektorju iz nje pomagal izpluti. Te pomisleke nam je pomagal artikulirati ugleden ekonomist Jože Mencinger iz miselne tradicije keynesianstva:



Hitrost, s katero se sprejemajo te ustavne spremembe, moti tudi Alenko Bratušek, poslanko Pozitivne Slovenije. Vprašali smo jo, zakaj so si parlamentarne stranke tako enotne glede nujnosti zlatega fiskalnega pravila:



Svoj pogled na zlato fiskalno pravilo je prispeval tudi Bojan Bugarič, profesor na pravni fakulteti v Ljubljani. Ali je pravilo pretveza za dodatne varčevalne ukrepe?

Bugarič opozarja, da je takšna pravila težko spoštovati, kot se je izkazalo že v prejšnjih poskusih uzakonjenja na evropski ravni:



Bugarič je prav tako kritičen do kvalitete debate, ki v Sloveniji spremlja te ustavne spremembe:



Kakšen pa je po Bugaričevem mnenju pomen tega pravila za kontinentalni koncept socialne države?



OFF Poročilo je napisal Luka Tetičkovič.