 Glasba> RŠ recenzijaGRRIZLI MADAMS, Gala hala, 12. 4. 2012
Sobota, 14. 4. 2012
avtor/ica: Peter Recer
Grrizli Madams so ta četrtek v Gala hali na promocijskem koncertu predstavili svojo drugo ploščo z naslovom Sntntn. Predvsem inštrumentalna trojica je pošteno grizla skozi novi in tudi starejši material... * v celoti
Ta četrtek je Gala hala gostila domačo zasedbo Grrizli Madams z namenom predstavitve njihove druge plošče z naslovom Sntntn. Zasedba, ki je nastala leta 2003, je potrebovala dolgo časa za izdajo svojega prvenca V vrtincu vsemogočnega miru. Kot kaže, pa Grrizliji tokrat niso padli v zimsko spanje, saj imajo v zglednem času že naslednico debitantskega albuma.
Zdi se, da je Grrizlijem dokaj hitro uspelo prodreti med publiko in si ustvariti prepoznavno ime na glasbeni sceni. O tem nas prepričuje dober obisk koncerta, ki res, da je bil v promocijske namene brezplačen, a kljub temu obiskan le s strani zainteresirane javnosti. Ni bilo opaziti namreč obiskovalcev, ki bi prišli le zaradi zastonjskega koncerta, temveč je Gala halo napolnila publika, ki je dobro vedela, kam in po kaj je prišla. Grrizli Madams torej imajo širok krog obiskovalcev, ki jih spremljajo vsaj od izdaje prve plošče in kasnejših koncertov.
Seveda je publika prišla v živo preverit na novo izdano plato Sntntn, a je morala na slednjo še malo počakati. Uvodoma smo se namreč vrnili v preteklost, in sicer najprej na nasneto podlago uvodne pesmi Vrtinec s plošče V vrtincu vsemogočnega miru, po njej je zasedba uletela z njenim nadaljevanjem Utelešenje. Nasproti pričakovanega udarnega začetka z novo ploščo nas je skupina najprej za trenutek spomnila na njihovo prejšnje delo. Ta uvodni del, še posebej intro Vrtinec, pa kaže tudi enega od značilnih zvokov, ki ga gojijo Grrizli Madams. Tekom koncerta se je namreč pogosto prikazala lenobna in mehka, z raztegnjenim zvokom obarvana kitara. Grrizliji imajo s tem neki svoj jasno prepoznaven ton, ki jih loči od drugih bendov.
Za tem uvodnim delom so začeli z novim materialom in kot prvo je sledilo presenečenje, saj so v svoj zvok vključili tudi vokal oziroma kar dva enakovredna vokala hkrati. Dobrodošla sprememba, ki pa se je pokazala kot zanimiv dodatek in ne toliko kot potrebna nadgradnja. Še vedno namreč gradijo na instrumentalni izraznosti, ki povsem samostojno in trdno stoji na svojih nogah.
Menda je težko opredeliti zvok Grrizli Madams, saj se v njem skriva preveč različnih glasbenih vplivov. Kažejo se namreč metalska preteklost, psihedeličen puščavski rock, matematična natančnost. Bolj kot ubadanje z glasbenim predalčkanjem je njihov nastop pokazal, da gre za bend s kontrasti.
Najbolj viden je bil kontrast med mehkejšim in tršim igranjem, kjer je skupini uspelo združevati ostre in kratke zvoke z lahkotnejšimi in daljšimi zvočnimi posegi. Temu bi lahko pripisali tudi razločevanje med natančnim matematičnim igranjem in ohlapnejšimi psihedeličnimi vzorci, ki so se stopnjevali ob radoživi uporabi wah-wah efekta. Prav tako so Grrizli Madams prikazali dvojnost med glasnimi in tišjimi deli. Agresivni in hrupni podlagi so sledili tihi in mehki zvoki, z že prej značilno mehkobo kitare. Obenem je bend v svoj nastop vključil tako hitrost igranja kot tudi počasnost in debelost prehodov in tišjih delov. Tem so posledično znova sledili hitrejši in hrupnejši glasbeni izseki. Tako je zasedba ponudila zvočni spekter, znotraj katerega se kitarski rifi nadgrajujejo, predrugačijo, razgradijo in kasneje znova sestavijo. Če zasedba hoče, da tako različni kontrasti stojijo, potem morajo biti osmišljeni in odigrani s potrebno mero senzibilnosti. Dober primer je izvedba pesmi Ton Ton Macoute Sux, ki jo je skupina prav uživaško zmrcvarila od psihedelično soničnih izsekov do kratkih, hrupnih matematičnih delov. Ob tem pa je pesem, kot tudi celoten nastop, delovala kot zaokrožena in dinamična celota.
Vsekakor so Grrizli Madams s četrtkovim koncertom opozorili nase, predstavili so se kot suverena in zelo uigrana trojica z novo in dinamično ploščo. Bend med igranjem grize in če je treba, iz njega tudi zarenči, kot se je pokazalo med manjšim incidentom med publiko. Nadvse sproščeno vzdušje pred koncertom se je stopnjevalo v vedno bolj nasičeno ozračje in glasnejše odobravanje obiskovalcev. Očitno je, da Grrizli Madams postajajo bend, ki zna zadovoljiti pričakovanja publike. S četrtkovim koncertom so uspešno predstavili ploščo Sntntn in se pokazali kot izoblikovana skupina s prepoznavnim zvokom.
* Peter Recer
|
|
Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=31556
|