Politika> OFF Program

OFF NERESNIH PONUDB
Torek, 17. 4. 2012

avtor/ica: Luka P.

… Izrael naj bi bil v polni bojni pripravljenosti na letalski napad na iranske jedrske kapacitete …
… palestinski zaporniki na dan palestinskega zapornika pričeli z gladovno stavko …
… v Savdski Arabiji homoseksualcem in možačam prepovedali vstop v javne šole in univerze …
… v drugem krogu predsedniških volitev v Vzhodnem Timorju je po neuradnih izidih zmagal nekdanji gverilec Taur Matan Ruak …
… Komisija za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci ima odgovor za znižanje stroškov šolstva …


OFF NAPOVEDNIK

Moderen fenomen, ki je z razvojem računalniške in internetne tehnologije vedno bolj razširjen, so spletne dražbe. Na njih je seveda mogoče dobiti marsikaj koristnega, tudi po precej ugodnih cenah. A vendar so najbolj odmevne tiste spletne dražbe, ko se stvari z malo ali nič praktične vrednosti prodajajo za enormne zneske.

Tako je originalni račun, s katerim sta avtorja popularnega superjunaka Supermana, Jerome Siegel in Joe Shuster, prodala avtorske pravice družbi DC Comics, na spletni dražbi ljubiteljev stripov dosegel vrednost kar 160 tisoč dolarjev. Res nepredstavljiv znesek, če upoštevamo, da sta avtorja za lik Supermana prejela pičlih 130 dolarjev. V tem trenutku, ko industrija superjunakov dosega milijardne donose, se seveda vsi lahko primemo za glave zaradi naivnosti obeh, Siegla in Shustra. Za glavo se namesto njiju sedaj držijo tudi njuni potomci, ki so še naprej vpleteni v sodne postopke za povrnitev avtorskih pravic.

V povezani novici s spletnimi dražbami pa ob tem omenimo še, da je Ebay prekinil spletno prodajo 22 let starega Volskwagna golfa, ki je bil nekdaj v lasti nemške kanclerke Angele Merkel. Pri Ebayu so se za prekinitev dražbe odločili, ker so ugotovili, da ponudbe niso bile resne. Najvišja ponudba za golf Merklove je namreč bila 130 tisoč evrov. V primerjavi z vsoto za star račun vendarle deluje kot mačji kašelj.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki vedno upošteva zgolj resne ponudbe!

OFF PROGRAM

Izrael naj bi bil po poročanju glavne izraelske televizijske postaje Kanal 10 v polni pripravljenosti za letalski napad na iranske jedrske kapacitete. Novinar omenjene izraelske televizijske postaje Alon Ben-David je namreč v vojaški letalski bazi v Izraelu več tednov opravljal intervjuje s piloti in ostalim vojaškim osebjem. Večina sogovornikov pa ni skrivala navdušenja v upanju, da bo Izrael po 30-ih letih prvič izpeljal vseobsežno zračno operacijo. Prav tako so vsi odkrito govorili o enoletnih pripravah, ki da se bližajo koncu, saj jih čaka vroče in napeto poletje. V pripravljenosti na napad je po besedah novinarja Ben-Davida več deset lovcev F-15 in brezpilotnih letal. Izraelski piloti pa pravijo, da ko bo ukaz za napad izdan, bo izveden bliskovito in profesionalno.

Pomisleke pri takšnem širokoustenju ima nekdanji šef izraelske obveščevalne službe Mosad Meir Dagan, ki je opozoril, da izraelske zračne sile sicer imajo zmogljivost, da iranskim jedrskim objektom zadajo uničujoč udarec in da v hipu izničijo leta raziskav, a bi tak napad povzročil resne posledice. Dejal je, da bi taka operacija sprožila vojno v Gazi in da bi Iran kot povračilne ukrepe na Izrael izstrelil na stotine raket. Z gotovostjo lahko trdimo, da bodo ena izmed glavnih težav, s katerimi se bodo soočale izraelske zračne sile, če do napada na Iran pride, ​​napredni protiletalski sistemi ruske izdelave, ki so razporejeni v številnih državah v regiji, vključno z Iranom in Sirijo.

Ostanimo še malo v tako imenovani sveti deželi. V Izraelu je okoli 1200 palestinskih zapornikov, ki so zaprti v izraelskih zaporih, pričelo z gladovno stavko. Še okoli 2300 pa se jih bo hrani odreklo le ta dan. Zaprti Palestinci namreč na ta način pogojno rečeno obeležujejo dan palestinskega zapornika, ki ga bodo s protestnimi shodi obeležili tudi na Zahodnem bregu in na območju Gaze. Večina palestinskih zapornikov čaka na sojenje ali so že bili obsojeni. 319 pa je takih, ki prestaja tako imenovani administrativni zapor. Gre za svojevrsten ukrep, ki izhaja še iz časov britanske nadvlade in ki omogoča neomejeno zadrževanje osumljencev za rešetkami. Med zaprtimi je po podatkih palestinskega ministrstva za zadeve zapornikov tudi 185 mladoletnikov.

V Savdski Arabiji so pred dvema letoma sprejeli kontroverzen zakon, ki prepoveduje najemanje gejev in lezbijk. No, v tej državi so šli pri, kot so se izrazili, reševanju teh dveh družbenih pojavov še dlje. Tokrat so homoseksualcem in "možačam", se pravi ženskam, ki se obnašajo kot moški, po novem prepovedali vstop v javne šole in univerze. Prepoved velja, dokler ne spremenijo svojega videza in obnašanja. Navodila, naj okrepijo svoja prizadevanja za boj proti najstnikom, ki odstopajo od "normalnega", so bila izdana vsem javnim šolam in univerzam. Nazaj v šolo pa jim bo dovoljen le, če se prenehajo nesprejemljivo obnašati na javnih mestih. Savdska Arabija sicer deluje pod širiatskim ali islamskim pravom, po katerem se homoseksualnost kaznuje bodisi s telesno kaznijo ali smrtno obsodbo.

V drugem krogu predsedniških volitev v Vzhodnem Timorju je po neuradnih izidih zmagal nekdanji gverilec Taur Matan Ruak, ki je z dobrimi 61 odstotki glasov premagal Francisca Guterresa, za katerega je glasovalo dobrih 38 odstotkov desetletje neodvisne države. Dosedanji vzhodnotimorski predsednik Jose Ramos Horta se v prvem krogu volitev 17. marca ni uvrstil v drugi krog. Ruak je v predvolilni kampanji opozarjal predvsem na vlogo, ki jo je odigral pri osamosvajanju države izpod indonezijske nadvlade. Borec za neodvisnost Vzhodnega Timorja je bil tudi njegov izzivalec Guterres, bolj znan pod vojaškim imenom Lu Olo.

Ameriška tajna služba je preklicala delovna dovoljenja 11-im agentom. In sicer zaradi obtožb, da so si na predvečer prihoda ameriškega predsednika Baracka Obame na vrh Amerik v Kolumbijo, za sprostitev pred stresnim varovanjem, najeli prostitutke. Ameriška agencija pristojna za zagotavljanje varnosti predsednika ZDA je potrdila, da preiskuje obtožbe, da naj bi njeni pripadniki v hotelu v Cartageni, povsem v neposredni bližini kjer je kasneje prenočeval Obama. Kolumbijski policisti so navedli, da je poleg tajnih agentov telovadilo tudi pet pripadnikov ameriške vojske. Polkovnik ameriškega južnega poveljstva Scott Malcom pa je dejal, da je preiskava do tega trenutka pokazala, da je bilo spolno aktivnih več ameriških vojakov. Kljub temu, da so se vesele urice dogajale pred samim vrhom, pa so prišle na dan, ko se je odvijal vrh. Vsi ambiciozni pogovori o boju proti drogi, sodelovanju držav severne in južne Amerike so tako ostali v senci kondicijskih priprav agentov, saj nobeden ne govori, o čem se je govorilo na vrhu, ampak kaj se je dogajalo v hotelu.

Svetovna finančna kriza je lani vplivala na izdatke za obrambo v Združenih državah Amerike in Evropi, medtem ko sta Rusija in Kitajska še naprej večali sredstva v ta namen, kaže raziskava stockholmskega instituta za mirovne raziskave Sipri. Po oceni instituta so države lani za vojsko porabile 1,74 trilijona dolarjev, kar je za 0,3 odstotka več kot leto prej. Največ sredstev so za vojsko znova namenile ZDA, čeprav so izdatke realno znižale za 1,2 odstotka, kar se je zgodilo prvič po letu 1998. ZDA so za vojaške izdatke porabile 711 milijard dolarjev, kar predstavlja 41-odstoten delež v svetovni porabi. Na drugo mesto se je uvrstila Kitajska, ki je po ocenah za vojsko namenila 143 milijard dolarjev oziroma 6,7 odstotka več kot leto prej, na tretje pa Rusija. Med desetimi državami na svetu, ki za vojsko namenijo največ, so še Velika Britanija, Francija, Japonska, Indija, Savdska Arabija, Nemčija in Brazilija.

V Makedoniji odmeva umor petih ljudi, med njimi štirih mladostnikov. Čeprav policija še ni podala uradne izjave o krivcih, ulica umore razume kot napad pripadnikov albanske narodnosti na Makedonce. Morda tudi kot odgovor na uboj dveh Albancev s strani policije pred nekaj meseci. Pred vladnimi prostori so se včeraj zbrali predvsem mladi nogometni navijači, ki so s zborovanjem želeli izkazati svoj srd. Kaj vse se je dogajalo na skopskih ulicah, nam bo povedal urednik časnika Dnevnik Branko Gjorgjevski.



Pred kakšnimi dilemami je makedonska družba in kakšne so prve reakcije inštitucij, Branko Gjorgjevski:



Dan pred napovedano stavko javnega sektorja je bil v Državnem zboru danes sila produktiven dan. V Državnem zboru so potrdili predlog novele zakona o dohodnini. Cilj novele naj bi bil jasen. Šlo naj bi predvsem za razbremenitev gospodarstva, beri kapitala, s tem naj bi domnevno prispevali k zagonu gospodarske rasti. Finančni minister Janez Šušteršič je poslancem pojasnjeval, da gre pri zakonu o dohodnini za poviševanje dveh olajšav, ki jih uveljavljajo osebe, ki opravljajo dejavnost oziroma samostojni podjetniki. Poslanci pa niso podprli dopolnila, predlaganega s strani Socialnih demokratov o uvedbi dodatnega dohodninskega razreda na ravni 60.000 evrov bruto letno, s katerim bi se bolj obdavčilo bogatejše. Potrdili so tudi novelo zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012. Novela med drugim predvideva zamik izplačila regresa v javnem sektorju za en mesec. Medtem ko regres v podjetjih, ki so v več kot četrtinski lasti države do nadaljnjega ne bo smel preseči minimalne plače.

Da ne bomo dajali etra le sindikatom javnega sektorja, pa poglejmo, kako bi svoje bogato znanje in izkušnje v teh kriznih časih lahko posredovala slovenska rimokatoliška cerkev. Komisija za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci se je pričakovano postavila ob bok premieru Janezu Janši ob napovedanih zategovalnih ukrepih in predvideni stavki javnega sektorja. Konkretno imajo rešitve za našo vse bolj obubožano šolstvo. Pri komisiji so prepričani, da če bi država znižala delež financiranja zasebnih šol, bi le-te morale uvesti oziroma povišati šolnino. Po njihovem mnenju bi to prineslo dobre rezultate na račun tega, da bi bila marsikatera družina zaradi tega primorana svojega otroka izpisati iz takšne šole in ga prepisati v javno šolo. Predstavitev izčrpne analize našega šolstva je bil odziv na besede predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja, ki je večkrat ponovil zahtevo, da naj vlada namesto znižanja plač učiteljem v javnih šolah prepolovi delež financiranja zasebnim šolam. Zavračajo pa vse očitke, da naj bi na ta način zasebne šole postale okolje za bogate elite. Govori Ivan Štuhec iz Slovenske škofovske konference.



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=31602