OFF NAPOVEDNIK

Kar boste slišali v današnjem napovedniku, zveni kot nastop stand up komika, ki si je za tarčo posmeha vzel homofobne pridigarje, ki širijo sovraštvo in propagirajo nasilje, tudi nad otroki. A ne gre za komika, gre za nastop homofobnega pridigarja, ki širi sovraštvo in propagira nasilje, tudi nad otroki. Pridiga Seana Harrisa, pridigarja baptistične cerkve v Severni Karolini, je že postala internetni hit. Poslušajmo, kaj Harris svetuje očetom fantkov, ki se oblečejo kot deklice, in deklic, ki se obnašajo kot fantki:

Da slišano ni zgolj zezanje, na kar bi razumen človek najprej pomislil, dokazujejo prejšnja Harrisova stališča. V eni pridigi je tako dejal, da bodo muslimani prevzeli Ameriko, ker rojevajo izjemno veliko število otrok.

Berete nikoli dovolj začudeni OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Afganistan je nepričakovano obiskal ameriški predsednik Barack Obama, ki je v Kabulu z afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem podpisal sporazum o afganistansko-ameriškem sodelovanju po umiku Natovih sil iz države leta 2014 za obdobje desetih let. Poslušajmo, kaj je Obama v Kabulu povedal o sporazumu:

V obljube o svetlejši prihodnosti in tezo, da Američani v Afganistan niso prišli po surovine, pa ne verjamejo talibani, ki so zgolj nekaj ur po koncu Obamovega obiska izvedli nov samomorilski napad v afganistanskem glavnem mestu. V strogo varovani četrti Green Village, kjer so poslopja številnih mednarodnih misij v Afganistanu, med drugim tudi Združenih narodov in Evropske unije, je odjeknila eksplozija avtomobila bombe, sledilo pa je streljanje in še več eksplozij. Odgovornost za napad, v katerem je umrlo najmanj 6 ljudi, so že prevzeli talibani, ki so v Kabulu izvedli še en napad, v katerem naj bi umrli afganistanski civilisti.

Najmanj osem, po nekaterih podatkih pa devet ljudi je bilo ubitih v Kairu, ko so neznanci blizu obrambnega ministrstva napadli protestnike proti vladajočemu vojaškemu svetu. Napadalci naj bi napad izvedli s kamenjem, palicami, zažigalnimi bombami in strelnim orožjem. Ranjenih naj bi bilo do 100 ljudi. Med protestniki je bil mnogo podpornikov salafističnega pridigarja Hazema Abuja Ismaila, ki mu je onemogočeno kandidirati na predsedniških volitvah, ki bodo čez tri tedne. Razlog za diskvalifikacijo so oblasti našle v dvojnem, egiptovsko-ameriškem državljanstvu njegove matere. Pojavljajo se sumi, da je napadalce najela vlada, da bi prekinila od sobote trajajoči protest. Policija in vojska na tem območju naj kljub napadu ne bi posredovali, podobno pasivni pa sta bili v nedeljo, ko je bila v podobnem napadu ubita ena oseba. Provojaški državni mediji medtem poročajo, da so napade izvedli lokalni prebivalci zaradi motenj, ki jih povzročajo protesti.

Izraelska letala so zgodaj zjutraj bombardirala sever Gaze, napad naj ne bi terjal žrtev. Tarča napada naj bi bil tunel, ki naj bi ga uporabljali palestinski borci, napad pa naj bi bil tudi odgovor na dve raketi, izstreljeni na južni Izrael v torek ponoči. Kasneje so izraelska vojaška vozila vdrla na jug Gaze, lokalni prebivalci pa so poročali o močnem streljanju. 15 vojaških vozil je z zemljo zravnalo območje v velikosti okoli 200 kvadratnih metrov blizu vasi Khuzza vzhodno od mesta Khan Younis.

Na drugi strani Palestine, na Zahodnem bregu, je palestinski sindikat javnih uslužbencev začel delno stavko. Javni uslužbenci bodo tako v naslednjih dneh prenehali z delom za nekaj ur. Sindikat od palestinskih oblasti zahteva višje plače in bonuse, izpostaviti pa želi tudi obravnavanje sindikata s strani radia in televizije palestinskih oblasti. Generalni sekretar sindikata Mohamed Al Araj je pojasnil, da se spor vleče že več kot leto in pol.

V samomorilskem napadu v mest Dura Mareb v centralni Somaliji je umrlo sedem ljudi, med njimi dva poslanca. Tarča napada naj bi bila skupina 20 politikov, ki je pripotovala v mesto z namenom promovirati spravo. Odgovornost za napad je že prevzela islamistična uporniška skupina Al Šabab, ki de facto nadzira večino države, februarja pa se je združila z Al Kaido. Proti Al Šababu se borita tako somalijska vlada kot Afriška unija, ki ima od letos v državi nameščenih že okoli 18.000 vojakov. Enote Afiške unije so od prejšnjega meseca nameščene tudi v strateškem mestu Baidoa na jugozahodu države. Somalijska vlada medtem nadzira zgolj glavno mesto Mogadiš, a uporniki v njem še vedno izvajajo napade, kljub temu da so bili iz njega pregnani že lani avgusta.

Špansko gospodarstvo je doživelo nov udarec v Južni Ameriki. Po argentinski nacionalizaciji naftnega podjetja YPF, kjer je imel večinski delež španski energetski velikan Repsol, se je za podobno potezo odločila Bolivija. Bolivijski predsednik Evo Morales je namreč sprejel odlok o nacionalizaciji podjetja za distribucijo električne energije TDE, ki je bila doslej v 99,94-odstotni lasti španskega podjetja Red Eléctrica. Morales je ob tem ukazal vojski, naj prevzame nadzor nad objekti in delovanjem podjetja TDE. To podjetje ima sicer v lasti okoli 73 odstotkov bolivijskega električnega omrežja.

Za včerajšnji dan so bili v Združenih državah napovedani protesti, vendar niso bili tako množični, kot se je upalo. V New Yorku se je zbralo več tisoč protestnikov, od sindikalistov do pripadnikov gibanja Occupy Wall Street in drugih skupin ter posameznikov. Policija je aretirala več kot 40 ljudi, a večinoma zaradi manjših prekrškov. Med protesti je bil razbit tudi policijski avto, dva policista pa sta bila lažje poškodovana. Protestiralo se je tudi v Oaklandu, Seattlu, Atlanti, Chicagu in Philadelphii, vendar so bili z izjemo Chicaga ti protesti glede udeležbe precej skromni.

Prvi maj je v Nemčiji tudi tokrat zaznamoval spopad protestnikov s policijo. V Berlinu, največ v četrtih Kreuzberg in Friedrichshain, se je zbralo približno 10.000 protestnikov, ki je policiste tudi obmetavalo s kamni in petardami. Kljub spopadom so bili tokratni izgredi manjši od prejšnjih. Berlinska policija je imela po mestu na voljo 7000 policistov in več helikopterjev. Še bolj mirno je bilo v Hamburgu, kjer je protestiralo okoli 1400 ljudi, policija pa ni posredovala. Je pa imela policija več dela v švicarskem Zűrichu, kjer se je demonstracij udeležilo okoli 12.000 ljudi, manjši del protestnikov pa je napadel policijo s kamni in steklenicami.

Drugi maj kot dela prost dan je letos morda zadnji. Predlog zakona o uravnoteženju javnih financ namreč predvideva ukinitev tako drugega maja kot drugega januarja kot dela prostih dni. Vlada namreč vztraja, da bi delo na ta dva dneva povečalo produktivnost in zmanjšalo proračunske stroške in stroške delodajalcev. Drugi maj sicer nikjer drugje v Evropski uniji ni dela prost dan, v Veliki Britaniji, na Danskem, Irskem in Nizozemskem pa je tudi prvi maj deloven. A v Zvezi svobodnih sindikatov pri tem opozarjajo, da se po intenzivnosti in ekstenzivnosti dela Slovenija uvršča v sam vrh med državami članicami Unije, minimalno število dni dopusta in dela prostih dni pa skupno ne odstopa od povprečja.

Nasprotovanju vladnim ukrepom se pridružujejo tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Jutri bodo tako pred poslopjem Državnega zbora študentje, profesorji in delavci Akademije brali Cankarjeve Hlapce. Dekana Akademije Mirana Zupaniča smo vprašali, kako konkretno bodo napovedani vladni ukrepi vplivali na delovanje AGRFT-ja:

Na vprašanje, zakaj so predmet jutrišnjega branja ravno Hlapci Ivana Cankarja, dekan Zupanič odgovarja:

Jutrišnje branje bo sicer potekalo neprekinjeno od osme jutranje do osme večerne ure, pridruži pa se lahko vsakdo.

OFF Program je pripravil Boris Vasev.