Medredakcija

Janez Obreza, direktor urada za narodnosti, o razmerjih med državnimi organi, lokalnimi skupnostmi in Romi na dan 1. ljubljanskega mitinga resnice po osamosvojitvi Slovenije. Tokrat že ob 11.30.

Slovenija po 1. ljubljanskem mitingu resnice po osamosvojitvi, usmerjenem v najboljši tradiciji s konca osemdesetih let
proti drugačnim, anatemiziranim dežurnim krivcem (po izbrisanih in džamiji je napočil čas za Rome).




Tokratni sogovornik je bil prav na dan tega veličastnega dogodka Janez Obreza, direktor urada za narodnosti, državnega organa, ki se zadnje mesece najpogosteje pojavlja kot najbolj pristojen s strani državnega aparata za vprašanja v zvezi z romsko skupnostjo v Republiki Sloveniji.

Nekatera od njih: Kakšen napredek je v zvezi z razreševanjem problematike romske skupnosti v RS dosegla slovenska država,... 2. Kljub temu se predvsem na podeželju v RS stopnjujejo napetosti med Romi in lokalnimi skupnostmi, pri čemer spori, tudi po zaslugi rumenih medijev, vedno pogosteje preraščajo v s ksenofobijo prepojene obračune. 3. Rajko Djurić, nekdanji predsednik mednarodne zveze Romov, je opozoril na naslednje nedopustne poteze, do katerih prihaja v zvezi z Romi v državah EU: segregacija Romov na avtohotone in prišleke; da ima tipična evropska država najraje za sogovornike udomačene Rome, do skrajnosti pragmatične romske politikante; da je odnos državnega aparata do skupnosti prepogosto zasnovan po načelu "deli in vladaj", da ni nič čudnega, da se nočejo romski intelektualci, ki so pretežno "neavtohtoni", povezovati v romska združenja, ampak navzven nastopajo kot Srbi, Makedonci, Albanci.
...........