Glasba> Tolpa bumov

Četrtek, 3. 6. 04, 19h: ENVY: All the Footprints You´ve Ever Left and the Fear Expecting Ahead (Rock Action / Dim Mak / HG Fact, 2003)
Četrtek, 3. 6. 2004

avtor/ica: Tea

... Japonci Envy na svojem tretjem albumu tiho-hrupne dinamike in stopnjevanj ne množijo, temveč je album predvsem bučna, napeta, iz dna duše izkričana in krčevita muzika, ki v petdesetminutni izvedbi poslušalca ob izteku utrudi, četudi med poslušanjem ni nujno skakal po sobi in (si) lomil vratu ... (več ...)


Radio Študent
Glasbena redakcija
Tolpa bumov – četrtek, 3. junij 2004, ob 19h

ENVY: All the Footprints You've Ever Left and the Fear Expecting Ahead (Rock Action / Dim Mak / HG Fact, 2003)

Marsikdo se je od melodičnega in obenem kaotičnega hardkora poslovil sredi devetdesetih, ko je ugasnila cela vrsta ameriških emo bendov, večinoma zbranih okrog založb Old Glory, Vermiform, Ebullition in fanzina HeartattaCk: Born Against, Iconoclast, Orchid, Spazz, Reversal of Man in Portraits of Past, če omenim samo najvidnejše. Škoda, ker je njihovo evropsko, ameriško in japonsko nasledstvo poleg izredno čutne ohranilo tudi zvočno intenzivnost. In vseskozi sodelovalo pri organizaciji koncertov, izdajah plošč, ohranjanju prijateljskih vezi.

Tako ni čudno, da je lani izdani, že tretji album japonskega kvinteta Envy izšel na vsaki celini pri drugi založbi: HG Fact na Japonskem, Dim Mak v ZDA in Rock Action v Evropi. Slednja je v rokah škotske post rock naveze Mogwai, ki je poleg nemških Monochrome na albumu "All the Footprints You've Ever Left and the Fear Expecting Ahead" gotovo opredelila toplino spevnejših uvodov in prehodov. Le da so ti v manjšini, saj Envy tiho-hrupne dinamike in stopnjevanj ne množijo, temveč je album predvsem bučna, napeta, iz dna duše izkričana in krčevita muzika, ki v petdesetminutni izvedbi poslušalca ob izteku utrudi, četudi med poslušanjem ni nujno skakal po sobi in (si) lomil vratu.

Bolj kot iskanje razlik med posameznimi komadi je pri Envy zanimivo opazovati izvirno in čvrsto kompozicijo. Tudi po desetem, petnajstem poslušanju zato ne morem izpostaviti vrhuncev, presežkov, detajlov, ki bi se ujeli v moje uho in zasenčili preostanek albuma. Presenetijo morda deli, ki bi jih prav lahko zaigrali nemški Yage ali Američani Yaphet Kotto, s katerimi so Envy letos na japonski založbi Sonzai izdali skupen album. A sorodnost ni tehnična, temveč se skriva predvsem v barvi zvoka, njegovi toplini, ob kateri pozabim, da tole niso analogni zvočni zapisi iz osemdesetih, temveč je vmes digitalna, prečiščena produkcija, ki je hreščanje igle na vinilu morala nadomestiti z namernim in hotenim hrupom kitar in glasov. In seveda z nastopi v živo, njihovo telesnostjo, ki se tehnološkim pridobitvam še najbolj trdoživo upira. Envy so od svojih začetkov pred enajstimi leti veliko koncertirali po domačih klubih, pa tudi na Kitajskem, v Koreji ter letos pomladi v Angliji. V japonskih recenzijah njihovih plošč nikoli ne izostane opomba, da je Envy skupina, ki v živo objame telo in misli s polno močjo. A dokler ne pridejo tudi v naše kraje, je priporočljivo predvsem zelo glasno poslušanje njihovih plat, pa tudi skupin Fugüe, 1000 Travels of Jawaharlal, Nanomachine, Toe in drugih japonskih nojz-hardkor-pank-emo navez, ki sodelujejo s francosko založbo Waiting For an Angel iz Lyona.

Poslušali bomo cel album v sosledju komadov:
Zero, Farewell to Words, Lies, and Release From Silence, Left Hand, A Cradle of Arguments and Anxiousness, Mystery and Peace, Invisible Thread, The Spiral Manipulation, A Cage It Falls Into, The Light On My Footprints in Your Shoes and the World To Come.

Pripravila Tea Hvala.

Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=4065