Politika> OFF Komentar

Navodila za krajo po trgovinah
Torek, 21. 12. 2004

avtor/ica: Erik

Winona, ki ni poslušala navodil, kako se krade.
Kapitalistični sistem, v katerega smo že rojeni kot sužnji, nas skozi življenje izkorišča predvsem na dva načina: kot delavce in kot potrošnike. V obeh primerih je naš dostop do materialnih dobrin zelo omejen. Ena izmed bolj praktičnih rešitev tega problema je kraja. Radikalni tekst, ki ga ravnokar berete je predvsem posledica logičnega sklepanja, da krasti kapitalistom v bistvu predstavlja sledenje kapitalistične logike.


Kapitalistični sistem, v katerega smo že rojeni kot sužnji, nas skozi življenje izkorišča predvsem na dva načina: kot delavce in kot potrošnike. V obeh primerih je naš dostop do materialnih dobrin zelo omejen. Ena izmed bolj praktičnih rešitev tega problema je kraja.

Na žalost se veliko ljudi zavestno odreka temu načinu upora proti nepravični razdelitvi bogatstva zaradi etičnih zadržkov, ki so jim jih v rani mladosti vsilile razne indoktrinacijske institucije. Takšni instituciji sta naprimer cerkev in šola, pa čeprav je vsakomur jasno, da je prva kradla ljudem že od samega začetka, medtem ko druga ropa ljudi sposobnosti razmišljanja s svojo glavo. Radikalni tekst, ki ga ravnokar berete je predvsem posledica logičnega sklepanja, da krasti kapitalistom v bistvu predstavlja sledenje kapitalistične logike.

Prva stvar, ki jo je treba navesti, je: nikoli ne kradite od nekoga, ki je lahko vaš potencialni tovariš, saj je to kontrarevolucionarno! Krasti po majhnih trgovinah pomeni, da jemljete nekomu, ki je verjetno v isti življenjski situaciji kakor vi. Zato je najboljše, da se takoj osredotočite na korporativne prasce.

Vedno, ko vstopite v trgovino z namenom kraje, imejte pri sebi vsaj nekaj denarja. S prazno denarnico vam bodo v primeru, da vas dobijo, zlahka naprtili namernost dejanja, medtem ko se z nekaj denarja v žepu lahko izgovorite, češ da se vam je ponudila priložnost in ste jo izkoristili. K temu se še vrnemo. Nikoli ne postopajte v trgovini predolgo časa in na poti ven kupite nekaj, čeprav resda to ne zagotavlja uspeha akcije. Predvsem je nujno vedeti sledeče: trgovci so posebej pozorni na ljudi, ki nosijo izvensezonske obleke – recimo jakno poleti, in na ljudi, ki nenehno živčno gledajo naokoli ter kažejo nezanimanje za izdelek, katerega nameravajo kupiti.

Ob samem vstopu v trgovino je pomembno dajanje pozitivnega vtisa. Z nasmeškom pozdravite zaposlene, ki jih srečate med policami, vendar ne pretiravajte. V primeru, da do vas stopi prodajalec in vas pobara, če vam lahko kaj pomaga, to še ni razlog za paniko. Znebite se ga z izgovorom, da si zaenkrat le ogledujete ali pa ga pošljete po stvar, ki je v trgovini zagotovo ni. Zato je informativen sprehod med policami na začetku zelo pomemben. Nahrbtniki so vedno dobra ideja, toda nikar ne tlačite ničesar vanje, ker ponavadi najprej pogledajo v torbe. Če tam nič ne najdejo, je zelo majhna možnost, da vam bodo pregledali še žepe in rokave. Uporabljajte debele zimske bunde in široke hlače.

Naj vas ne odvrnejo nalepkice, ki opozarjajo, da je prostor zavarovan s kamerami. V mnogih primerih je to le blef. Seveda pa previdnost ni odveč. Locirajte kontrolne monitorje in ugotovite, kdo gleda nanje. Ponavadi je monitor priključen na več kamer in ne more nadzirati vsega naenkrat. V drugih primerih je na ekranu več slik hkrati in je težko z njih razbrati, ali se človek praska po bokih ali po riti. Še najbolj pogosto pa nihče na monitorje sploh ne gleda. Kljub temu je dobro vedeti, kje so kamere in jim ne preveč očitno kazati hrbet. Ravnodušnost odvrača sum.

Slepa točka je tisti predel trgovine, ki ga kamere ne nadzorujejo. Pametno si je nabrati zaželjene stvari in jih stlačiti v žepe ali rokave v slepi točki. Edino pravilo je, da se tam ne zadržujete predolgo. Varnostnikov, ki vas vzamejo na piko, ker ste pač zajebali eno od prejšnjih navodil, se rešite z lahkoto. Če vas tip zasleduje, pojdite naravnost do njega in mu povejte: »Sedaj grem do tistega oddelka. Se vidiva tam.« To jih velikokrat spravi v sramoto in demoralizira, zato vas pustijo na miru ali pa opazujejo zgolj od daleč. Potem so še tiste naprave ob vratih, ki piskajo. To je največji blef od vseh. V veliki večini benzinskih črpalk in trgovin z izjemo nakupovalnih centrov te naprave sploh ne delujejo. Tisti, ki so tam kdaj delali, to že vedo.

Potem je še dobro vedeti, kdaj je najbolje krasti. Takoj zjutraj so trgovci prezaposleni z odpiranjem blagajn in drugimi stvarmi. Dober čas je tudi tik pred malico, ko zaposleni le še odštevajo minute in jim pade koncentracija. To še posebej velja za kadilce. Najboljši čas za krajo pa je nedvomno okoli Božiča, ko so trgovci utrujeni, ljudje okoli vas pa imajo preveč stvari na umu. Poleg tega trgovine takrat najemajo še priložnostne delavce, ki so manj izkušeni. Če vas dobijo, ni to nič strašnega. Nihče vas ne bo metal skozi izložbeno okno, ker nismo v hollywoodskem filmu. Predvsem lažite kot ste dolgi in široki. Sklicujte se na življenje revnega študenta in usmilili se vas bodo. Verjetno vam ne bodo več dovolili vstopa v to trgovino. Spet nič takega.

Nekateri bodo rekli, da je kraja nelegitimna, ker na koncu baje vsi plačamo za to. To ni nič drugega kot opravičevanje kapitalističnega sistema, ki nas izkorišča, kjer le utegne. Ko so nekega francoskega moškega obdolženega kraje na sodišču vprašali, če je kriv ali ne, jim je odvrnil: »Nezaposlen sem.« Če bi bila kraja res nelegitimna, nam korporativne trgovine ne bi prodajale superg za dvajset jurjev ter piškotov za šeststo tolarjev in tako dalje. Mar to ni svojevrstna 'pljačka'? Sedaj pa vstanite v suženjstvo zakleti in podite na delo.


Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=5268