Glasba> Tolpa bumov

Čompe - Čompe (Sanje, 2005)
Četrtek, 26. 5. 2005

avtor/ica: polonap

Šestčlanska ljubljanska združba, ki svojo muziko podaja pod trentarsko-ziljskim poimenovanjem za krompir, ni ravno novinka na domači glasbeni sceni. Deluje od leta 1994, izid prve uradne plošče, Čompe, ki so jo posneli v treh septembrskih dnevih lanskega leta v klubu Gromka na Metelkovi, pa je dočakala prejšnji mesec.


Šestčlanska ljubljanska združba, ki svojo muziko podaja pod trentarsko-ziljskim poimenovanjem za krompir, ni ravno novinka na domači glasbeni sceni. Deluje od leta 1994, od opaznejših dosežkov pa ima za seboj demo cede Muzik introtejnment iz leta 2002 ter sodelovanje v predstavah Preganjanje in umor v režiji MATJAŽA POGRAJCA in Ronja, razbojniška hči v režiji TIJANE ZINAJIĆ. Vseeno se zdi, da se ČOMPE šele v zadnjem času prebijajo v ospredje kot resna zasedba, ne le kot bend, ki navdušuje na občasnih živih nastopih. In to ne glede na dejstvo, da njeni člani, pretežno iz igralskih krogov, že celo desetletje družno kopljejo v neko svojo, kabarejsko, na trenutke zabavljaško, a nikakor dolgočasno, kaj šele ceneno ali populistično smer. O njihovem uveljavljanju priča nekoliko češče koncertiranje v zadnjih dveh letih, pa tudi prva uradna plošča, Čompe, ki so jo posneli v treh septembrskih dneh lanskega leta v klubu Gromka na Metelkovi, izdala pa jo je založba Sanje letošnjega aprila.
Za kakšen material gre? V splošnem za stilsko raznorodno muziko, ki jo z nekaj izjemami, v celoti avtorskim delom ČOMP, pletejo okoli poezije DANETA ZAJCA, ANDREJA ROZMANA, EDVARDA KOCBEKA in MILANA JESIHA. Pri tem osrednje mesto pripada diatonični harmoniki in močni vokalni interpretaciji JANEZA ŠKOFA, v kateri se kaže uspešen spoj poezije z vsemi njenimi formalnimi značilnostmi (ritmom, rimo) in glasbo. Obenem je opazna čustvena, občutenjska raznolikost materije, saj se pesmi gibljejo med otožnostjo in melanholijo, ironijo in veseljem, bržkone pa še kakšnim razpoloženjskim detajlom. V osnovnih potezah početje ČOMP asociira na AUTODAFÉ MATJAŽA PIKALA, vendar je splošni vtis pri poslušanju ČOMP dosti bolj zadovoljujoč.
Na konkretni ravni muzika ni ravno neznana. Marsikatera, ki jo urežejo, je svoje mesto med poslušalci že našla po zaslugi Muzik Introtejnment (denimo »Uvodna«, »Himalaja«, »Repa«, »Potepuh«), nekatere pod drugimi naslovi; druge pa imamo v ušesih v zgodnejši različici JANEZA ŠKOFA s cedeja Ogenj v ustih, ki ga je pred petimi leti posnel z DANETOM ZAJCEM – denimo »Regi«, ki se pojavlja tudi pod naslovoma »In tebe ni« oziroma »Poslednja nada«, pa tudi »Rože noči« in »Dva vrana«. A čeprav omenjene komade še vedno v precejšnji meri določata ŠKOFOVA harmonika in glas, se v izvedbi ČOMP, jasno, ponašajo z bogatejšimi aranžmaji, ki vključujejo violino NEŽE ZINAIĆ, saksofone BREDE KRUMPAK in ŽIGE SAKSIDE, kitaro SILVA ZUPANČIČA in tolkala MARJANA STANIĆA, ki je v glasbenih krogih najbolj uveljavljen član ČOMP, delujoč tudi v LOLITI, ŽOAMBO ŽOET WORKESTRAU ali kolektivu BAST.
Med novimi pesmimi – vsaj v posneti različici – so: Zajčeva »Ibržniki«, instrumentalna »Garača«, »čompasti« »Francoz« in »Človeška ribica« z ironičnim besedilom Andreja ROZMANA-ROZE, ki v začetnem, multijezikovnem delu v spomin prikliče PREŠERNOVO »Vrbo« v izvedbi MARKA BRECLJA in IVA VOLARIČA-FEA, sicer pa v repertoarju ČOMP (tako na koncertih kot na plošči) zaseda zaključno mesto.
Ploščo Čompe bomo ob koncu leta gotovo lahko označili za eno od presežnih v domači glasbeni beri. Glede na to, da zaloga poezije, ki je blizu pričujoči, še zdaleč ni izčrpana, in glede na to, da ČOMPE ne dajejo občutka naveličanosti igranja, pa je upati, da prvenec ne bo tudi njihova edina uradna izdaja.
Zaradi časovnih omejitev albuma ne bomo zavrteli v celoti. Izmed dvanajstih komadov jih bomo slišali osem. To bodo: Ibržniki ~ Uspavanka za dnevno rabo ~ Rože noči ~ Himalaja ~ Francoz ~ Regi (Ti si bila …) ~ Garača ~ Dva vrana in Človeška ribica.




Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=6419