V ljudskem pesništvu obstaja posebna oblika pesmi, pri katerih število verzov
v posamezni kitici od kitice do kitice narašča, ker se pri vsaki naslednji kitici poleg novega verza ponovi še vse besedilo za nazaj. Gre za t. i. pesmi z naraščajočo vsebino, ki so razširjene tudi drugod po Evropi. Med slovenskimi prevladujejo tiste s šaljivo vsebino, med njimi pa je najbolj znana pesem o premagani zverini – Prišla je miška iz mišnice.
Poleg vsebinskih posebnosti lahko ljudske pesmi med seboj ločimo tudi po številnih oblikovnih značilnostih: po določenem ritmu, po značilnih verzih, po zgradbi kitic in načinu petja refrena. Pri izbiri posameznih oblik so bili ljudski pesniki vedno konzervativni, saj so pesem umerili tako, da se je čim tesneje prilegala izbrani obliki. Le kot taka, natančno skovana po vzorcu, je bila pesem dovolj enostavna, da se je zadržala v spominu in se širila med ljudmi. Šele s tem je postala »ljudska«.
Če se omejimo na zgradbo kitic, potem lahko ljudske pesmi razvrstimo glede na število verzov v posamezni kitici. Razvojno so najstarejše nekitične pesmi, v katerih se zvršča verz za verzom na enodelno melodijo. Znan zgled zanje so srbske guslarske pesmi, redke nekitične pesmi pa so se ohranile tudi na Slovenskem (npr. belokranjska »Le səm, le səm ljubi očka«, peta ob darovanju neveste). Pri nas so najpogostejše pesmi s štirivrstičnimi kiticami, medtem ko lahko za vse tiste z osem- in več vrstičnimi kiticami domnevamo, da so delo šolanih ustvarjalcev ali se zgledujejo po »umetni« poeziji.
V ljudskem pesništvu obstaja posebna oblika pesmi, pri katerih število verzov v posamezni kitici od kitice do kitice narašča, ker se pri vsaki naslednji kitici poleg novega verza ponovi še vse besedilo za nazaj. Gre za t. i. pesmi z naraščajočo vsebino, ki so razširjene tudi drugod po Evropi. Med slovenskimi prevladujejo tiste s šaljivo vsebino, med njimi pa je najbolj znana pesem o premagani zverini – Prišla je miška iz mišnice. Govori o »zverinah« - miški, mački, lisici, volku, medvedu in lovcu, ki eden drugega pokončajo, na koncu pa pride smrt in napravi konec »zakonu močnejšega«. Pesem je zaživela predvsem v šolskem kurikulumu, a se je pogosto zgodilo, da so krepostni učitelji otroke naučili le prvih šest kitic, zadnjo, o smrti pa izpustili. Tokrat bomo v oddaji Cigule migule poslušali celotno verzijo, posneto leta 1960 v Češnjicah v Tuhinjski dolini.
Prišla je miška iz mišnice, GNI 23.515, Češnjice v Tuhinjski dolini, Gor., pel Jože Jeglič, 1960
Oddajo je pripravil Peter Kus.
