Politika> KrOFF

Abujev KROFF
Petek, 12. 8. 2005

avtor/ica: BlazR

Abu Katada: 'Vineršniclu pa pomfri pa JEDNO pivo! Al šuti, jebote konobaru!'
- Ameri povečali zunanjetrgovinski primanjkljaj
- Iraški suniti proti šiitskim pozivom k federativni ureditvi države
- Jordanija bi od Velike britanije rada Abuja Katado
- EU bi parlamentirala z nepopustljivim Iranom
- Beograd izdal obtožnice za sedem domnevnih vojnih zločincev
- Slovenija razburjena zaradi italijansko-hrvaškega razmejitvenega dogovora



Največje svetovne zapravljivke Združene države Amerike so povečale svoj zunanjetrgovinski primanjkljaj. Ta je zdaj v primerjavi z majem lani večji za 6,1 odstotka in tako znaša 58,8 milijarde zelencev. Botrujejo mu visoke cene nafte, ki so krive za rekorden uvoz te nepogrešljive dobrine. Sicer pa sta med drugimi glavnimi krivci tudi smešno poceni kitajski tekstil in reformiran tečaj juana.

Sicer pa Amerom visi na grbi Irak. Tamkajšnji sunitski voditelji so zavrnili šiitske pozive k federativni ureditvi Iraka, v kateri bi šiiti imeli avtonomno regijo na osrednjem in južnem delu države. Manjšinski suniti pač trepetajo, da bi tovrstna delitev delovala spodbudno na razrast etničnih in verskih napetosti.

Iraška soseda Jordanija pa pričakuje britansko izročitev skrajnega muslimanskega pridigarja Abuja Katade. Tega so namreč Britanci priprli zaradi suma bratenja z Al Kaido. Najnovejši sporazum med Jordanijo in Veliko Britanijo dovoljuje izročitev, vkolikor Jordanija priseže, da izročenca ne bo mučila.

Druga iraška soseda Iran pa s svojimi jedrskimi ambicijami nervira celotno Evropsko unijo. A kljub temu je Evropska unija menda pripravljena ponovno začeti pogovore z Iranom o njegovem jedrskem programu. Iran pa ne glede na zadnjo resolucijo Mednarodne agencije za jedrsko energijo ne namerava ustaviti svojih jedrskih eksperimentov.

Bolj podložno mednarodnim inštitucijam je beograjsko tožilstvo, ki mu je primer prvič začasa svojega obstoja predalo haaško Mednarodno sodišče za vojne zlikovce. Tako so v Beogradu izdali obtožnice za sedem osumljencev, ki naj bi leta 1992 lovili in pobijali Muslimane na vzhodu Bosne in Hercegovine.

Na domačem terenu pa nas razburja dogovor o razmejitveni črti epikontinentalnega pasu v Jadranu med Italijo in Hrvaško. Slovence nas menda moti, da smo iz dogovora bili izključeni. Hrvatje pravijo, da gre zgolj za tehnikalije, ki so bile načelno urejene že med rajnko Jugo in Italijo leta 1968 in ne prejudicirajo meje s Slovenijo. Italijani pa nas mirijo, da pogovori še niso končani. Naše ministrstvo je bojda na preži.

Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=6883