Politika> KrOFF

- neomajni Iran bi se vendarle še menil tudi z EU
- Hodorkovski prekinil gladovno stavko
- iraški šiiti predstavili kompromisni predlog ustave
- Hamdi Issac se pritožuje nad izročitvijo
- svoboden izhod iz Gaze samo še v Egipt
- Sanader popizdil zaradi slovenskih epikontinentalnih namer
- Podobnik pravi, da smo s Hrvati še prijatelji



Iran je trden v svojih jedrskih namerah. A kljub temu je novi vodja iranskih pogajalcev za jedrske zadeve Ali Laridžani po pogovorih na Dunaju izjavil, da je dogovor z Evropsko unijo še možen. Kljub navidezni dobrodušnosti pa je taisti gospod zabrusil, da se Iranu glede bogatenja urana fučka za morebitne sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov.

Ni pa se fučkalo padlemu ruskemu naftnemu magnatu Mihailu Hodorkovskemu, ki zaradi domnevnih prevar utaje davkov in poneverjanja dokumentov prestaja devetletno zaporno kazen. Tako je v protest zaradi zaprtja svojega tovariša Platona Lebedeva Hodorkovski v soboto pričel z gladovno stavko. A kot kaže, so mu očitno ponudili ponudbo, ki je ni mogel zavrniti, saj je začel spet papati.

Zadnjo ponudbo so predstavili tudi iraški šiiti. Sestavili so kompromisni predlog nove iraške ustave, za katerega upajo, da bo pogodu tudi kolegom Kurdom in sunitom. Menda je predstavitvi novega predloga botroval telefonski popizditis ameriškega poglavarja Georga Busha.

Buni pa se tudi Hamdi Issac, osumljenec za bombne napade v Londonu, ki trenutno gnije v rimskih zaporih. Njegova odvetnica Maria Antonietta Sonnessa pravi, da v primeru Issacove izročitve Veliki Britaniji obstaja nevarnost nepravičnega sojenja.

Nepravičnost stoji tudi v ozadju na videz plemenitega izraelskega umika iz Gaze. To potrjuje tudi vest, da Izrael še naprej namerava nadzorovati vstop v Gazo tudi po popolnem umiku z območja. Tako bo svoboden izhod iz tega koclagerja za 1.3 milijona Palestincev možen le v Egipt.

Še bolj meglen pa je naš obmejni spor s sosedi Hrvati. Potem ko smo Slovenci pogumno začeli z vzpostavljanjem svojega epikontinentalnega pasu, so se odzvali tudi Hrvati. Njihov premier Ivo Sanader je že popizdil in dejal, da Hrvaška ne bo dopustila poseganja po svojem ozemlju.

Povsem v nasprotju s hrvaškim stališčem pa je mnenje našega ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, ki mirno pravi, da vlada s svojim predlogom zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu v Jadranu ni poslabšala odnosov s Hrvaško.