Glasba> Tolpa bumov

POLMO POLPO - Like Hearts Swelling (Constellation, 2003)
Sobota, 13. 9. 2003

avtor/ica: Bozji_dar

Klikni za veliko sliko: polmo polpo - like hearts swelling V tokratni Tolpi boste imeli priložnost slišati novo ploščo kanadskega "elektronskega" artista Sandra Perrija oz. Polmo Polpo, kakor se je, za naša ušesa precej hecno, poimenoval sam. A elektronskega le še pogojno, saj so se medtem njegovi psihedelični tehno manifesti spreobrnili v vse kaj drugega.

Za nekoga, ki je njegovo delo spremljal že prej, je prvo presenečenje prišlo še pred izidom plošče. Njegova prejšnja diskografska izdaja The Science Of Breath, nekakšna zbirka pred tem le na vinilu dostopnih kvazi klubskih skladb, nas je lani vrgla ob tla s svojo adiktivno psihedelično mešanico elektronskega šundra in plesnih ritmov v maniri kakšnega zatripanega dub techna. No, in ko smo še pred izidom nove plošče izvedeli, da bo le-ta izšla pri cenjeni kanadski založbi Constellation, ki nudi zatočišče ustvarjalcem, kot so Godspeed You Black Emperor!, Do Make Say Think in Hanged'up, je bila naša zaintrigiranost na višku. Kako bo delovala načeloma plesna godba v tem novem ozvezdju?

Drugo presenečenje je prišlo s prvim poslušanjem plošče Like Hearts Swelling. Praktično vsa plesnost, če temu lahko tako rečem, je na novi plošči izginila. Beat se pojavi samo v komadu Requiem For A Fox, pa še tu je potisnjen nekam globoko pod gladino. Do izraza pride samo pred zaključkom komada, pa tudi tam, verjeli ali ne, za pičlih dvajset sekund. In to v komadu, ki je dolg poštenih dvanajst minut. Starim ljubiteljem njegovih tehnaških poskusov to zagotovo ne bo preveč dišalo.

Če z novim Perrijevim albumom lahko gladko pozabite na beate, pa ostaja ambientalizem. Druga komponenta, ki je medtem postala kar trade mark Polmo Polpo. V njegovi glasbi je še več raziskovanja minimalističnih zvokov in droneov, vendar za razliko od njegove prejšnje izdaje atmosferika na novi plošči zveni precej bolj organsko in ušesom prijazno. Akustični inštrumenti, od kitare do godal, so prevzeli pobudo in v bogatih aranžmajih raztegnili komade prek desetih minut. Sandro Perri se v novi preobleki kaže kot zrel glasbenik, ki ga je že davno tega zapustila vročica plesnih podijev in po elektronskih ritmih posega le še, kadar se mu to zazdi potrebno. Ali pač, če ga zajame nostalgija po starih časih.

Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=7462