V oddaji Cigule migule bomo pričetek novega leta izkoristili za predstavitev nekaj nenavadnih inštrumentov, ki so se, ali se v redkih primerih še vedno, uporabljajo v slovenski ljudski glasbi. Najprej se bomo posvetili dudam, aerofonu, sestavljenemu iz živalskega meha in melodične piščali, ki je bil v srednjem veku razširjen po vsej Evropi.

V oddaji Cigule migule bomo pričetek novega leta izkoristili za predstavitev nekaj nenavadnih inštrumentov, ki so se, ali se v redkih primerih še vedno uporabljajo v slovenski ljudski glasbi. Najprej se bomo posvetili dudam, aerofonu, sestavljenemu iz živalskega meha in melodične piščali, ki je bil v srednjem veku razširjen po vsej Evropi. Danes jih uporabljajo na Balkanu, Češkem in Slovaškem, Poljskem, na Škotskem, v Bretoniji, Flandriji ter S Italiji, mnogokje pa je igranje na ta inštrument v pravem razcvetu.

Prvič dude na Slovenskem omenja že stara nemška pesem iz 13. stoletja, zanesljive vire o Rezijanskem godcu na dude pa imamo iz 16. stoletja. V 18. stoletju jih je francoski učenjak Balthasar Hacquet videl tako na Koroškem, kot v Istri, zadnjič pa je dude opaziti na dveh fotografijah iz Vinice v Beli krajini, ki sta bili posneti leta 1912. Prav belokranjske dude si je pred leti prizadeval rekonstruirati slovenski foklorist in fizik Bruno Ravnikar, a mu glasbila, ki bi bilo primerno za igranje, ni uspelo zgraditi.

V prvi polovici 20. stoletja so ponekod v Brkinih igrali na doma izdelan mih ali mišnice, dude iz ovčje kože s piščalmi, na katere je bil pritrjen enojni jeziček iz kanele. Brkinski godci so take dude videli v Istri, kjer mih ali mišnice izdelujejo in nanje igrajo še danes. Meh napravijo iz kože mladega kozlička, nanj pritrdijo lesen pihalnik in dvojno piščal (prebiraljko) v kateri sta dva piska iz kanele (več o istrskem mihu preberite tukaj). Mih je uglašen v istrski lestvici in se zaradi netemperiranosti navadno uporablja kot solistični inštrument ali v duetu, redkeje v kombinaciji s sopelami. Nekdaj so na mih igrali po vsej Dalmaciji, medtem ko ga danes lahko slišite ponekod na Pag in Krku, največ pa v osrednji in južni Istri. Ob spremljavi miha so največkrat plesali tanac ali balun, tokrat pa bomo prisluhnili temi, povezani s svatbenim obredjem – Speljivanje neveste. Pospremili jo bomo z Murnovo pesmijo Vlahi, ki se naj bi se mu utrnila poleti leta 1899, ko je v Podragi pri Vipavi na cesti opazil Vlahe, istrske dudaše.

S piščalmi na ustnih gredo,
v klobukih širokih gredo
in zdaj z desno roko
in zdaj z levo roko
piščali prebirajo žalostno,
da nikoli tako.

Z mehovi pod pasho gredo,
v dolgih plaščih suknenih gredo
pa v klobukih širokih gredo -
in naprej gredo in nazaj gredo
in zapiskajo še v slovo.

Josip Murn Aleksandrov: Vlahi

Speljivanje neveste (igra Marino Kranjac, mih), 2:21 z David Shea: The Poem de Nuestra Signora (More Music, 1997).

Oddajo je pripravil Peter Kus.