Glasba> Cigule migule

Nedelja, 5. 2. ´06, 0b 14.00
Nedelja, 5. 2. 2006
avtor/ica: david

Danes poslušamo v oddaji Cigule migule pripovedno pesem Stoji tam gora Limbarska, socialno pesem o kazni za pohlepnost, ob njej pa se ustavimo ob dvema posebnostima oziroma značilnostima ljudske glasbe, ki ju zasledimo v njej - asimetrični (3+2) ritem ter prilagajanje vsebine ...

Radio študent
Glasbena redakcija
Nedelja, 5. 2. '06, ob 14.00
Cigule migule

Danes poslušamo v oddaji Cigule migule pripovedno pesem Stoji tam gora Limbarska, socialno pesem o kazni za pohlepnost, ob njej pa se ustavimo ob dvema posebnostima oziroma značilnostima ljudske glasbe, ki ju zasledimo v njej.

Slovenska ljudska glasba ni glasba polk in valčkov, kot bi morda kdo razmišljal, ampak mnogo več, tako po raznoterosti mnogih drugih inštrumentalnih ali plesnih in pevskih oblik, še bolj pa po sami ritmični kompleksnosti. To znamo ponavadi pripisati zgolj Makedoncem in drugim balkanskim narodom, nevede da poznamo mi podobno ritmično kompleksnost. V inštrumentalni glasbi se je pri nas že dolgo nazaj skorajda povsem izgubila, saj jo zasledimo zgolj še v Reziji, se pa je toliko bolj ohranila v pevskih oblikah slovenske ljudske glasbe. Čeprav tudi v Sloveniji, kot na primer v Makedoniji, poznamo 7/8 ritme - pri nas zgolj pri petju - , pa je med asimetričnimi pri nas najbolj ustaljen ritmični obrazec 5- dobni ritem, bodisi 5/8 ali v obliki izmenjujočih dva- in tričetrtinskih taktov. Pri petju so nepravilni ritmični poudarki bolj zabrisani kot pri inštrumentalni glasbi za ples, zato tudi karakter teh pesmi ni tako ognjevit kot pri balkanskih narodih. Čutiti ga je ob pozornem poslušanju, s svojo neenakomernostjo pa ob izvajanju vpliva na nekakšen občutek zamaknjenosti. Izmenjujoči 3 + 2-četrtinski ritem bomo slišali tudi v današnjem primeru, ki ga bomo poslušali v nadaljevanju.

Pred tem pa še samo ena opazka glede vsebine. Izvorno je bila vsebina pesmi Stoji tam gora Limbarska omejena na pripoved o krčmarici, ki iz pohlepnosti odreče popotniku gostoljubje in za kazen v eni noči zgubi vse svoje premoženje. Osnovni zgodbi so lahko pri ljudskih pesmih pevci dodajali ali odvzemali verze in tako spreminjali ali prilagajali vsebino aktualnim ali lokalnim razmeram; tudi tako, da so jim dodajali verze iz drugih pesmi, ali pa celo združili dve različni.

Pri današnjem primeru se je pri mlajših izvedbah in zapisih pesmi utrdila verzija z (ideološko) dodanima svetnikoma, svetim Valentinom in Peregrinom, ki ju krčmarica kliče, naj ji pomagata ob njeni nesreči. Tudi Limbarska gora v starejših vezijah pesmi ni omenjena.

Pripravil David

Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=8226