Glasba> Cigule migule

V zračnem mehurčku po »dnevu žena« in pred »materinskim dnem« oddajo posvečamo tisti ženski ikoni, ki jo slovenske ljudske pesmi najraje častijo. Deviška ali materinska, usmiljena ali maščevalna – vse to in še več je Marija, ki jo je v naše kraje napljusnila žegnana voda ...

V zračnem mehurčku po »dnevu žena« in pred »materinskim dnem« oddajo posvečamo tisti ženski ikoni, ki jo slovenske ljudske pesmi najraje častijo. Deviška ali materinska, usmiljena ali maščevalna – vse to in še več je Marija, ki jo je v naše kraje napljusnila žegnana voda.

* Marija v ljudskih pesmih včasih uživa idealno podobo krščanske ženske: je lojalno bitje, programirano izključno na skrb za sina, v njenem delavniku ni časa niti za spogledovanje. Prava mati je. Mati, ki ji je usojena strežba otroku, dokler ta ni dovolj velik, da ji lahko pokaže pot, po kateri bi bila morala hoditi. Dvomljivo se nam lahko zdi, da Marija obvlada načela permisivnih načinov vzgoje, vendar moramo vedeti, da je Marija ženska, in kot taka pač ne bo vzgajala moškega – sploh ne, ko je ta moški Bog! Med ljudstvom je Marija vedno veljala za zaželeno zavetnico, kajti njena materinska energija sporoča vsesplošno varnost in sprejetost. Vendar – ljudske pesmi govorijo tudi o drugačnem obrazu krščanske svetnice. Marija v pesmih ni vedno tako poslušna in ustrežljiva, kot to zvonijo cerkvice s hribov.

Marsikatera ljudska pesem Marijo naslika kot maščevalno in uničevalno. Uničujoča je lahko predvsem za ljudi, ki ji ne izkažejo dovolj spoštovanja. In velikokrat so kazni povezane z vodo – s poplavami. Tovrstna motivika spominja na predkrščanske ženske postave, ki so bivale ob vodi in odločale o življenju in smrti ljudi. Kajti voda je bila vedno sinonim za prehod v onostranstvo. In ženska je v predkrščanski tradiciji posedovala nadzor nad tem prehodom – prehodom, ki so ga uporabljale duše umrlih ali še nerojenih. Mitološko mesto žensk lahko razložimo z dejstvom, da je bilo znanje porodništva (verjetno tudi znanje o prekinitvi nosečnosti) do 19. stoletja dejansko ženska domena. Ženske so imele nadzor nad življenji – moškim pa tako ni preostalo drugega, kot da so se udinjali v nadzoru nad kozmosom in rojevali ideologije… Pariranje ženski moči in vzpostavitev kontrole nad njo nista mačji kašelj.

Kje smo danes, vemo. Ženske rojevajo ležé, pod nožem moških, moški pa še vedno grejejo vladne, gospodarske in cerkvene prestole. Vendar: fascinacija nad maščevalno Marijo raste. Od neštetih pesmi o Mariji so prav pesmi o njeni destruktivni moči deležne nove pozornosti. Poslušajmo pevko Ljobo Jenče, ki je za ploščo Sodobna ljudska glasba na Slovenskem II zapela pesem Marija z Ogrskega gre. Pesem sicer zveni nežno, vendar pevka tako jasno artikulira besedilo, da predkrščanske téme ne morete preslišati.

pripravila Zala Pezdir