Politika> KrOFF

... proti generalu Jaruzelskemu vložena obtožnica ...

... Iran preizkusil novo raketo ...

... francoski študenteraj ne bo poslušal predsednika ...

... zakon o policiji ni skladen z ustavo ...

... brez romskega svetnika v Grosupljem ...

Poljski tožilci so proti zadnjemu poljskemu komunističnemu predsedniku Wojciechu Jaruzelskemu vložili obtožnico zaradi uvedbe izrednih razmer leta 1981, s katerimi je želel ustaviti sindikalno gibanje Solidarnost, ki se je zavzemalo za demokratizacijo. Če bo spoznan za krivega mu grozi zaporna kazen do osmih let. "Stopiti moram pred tožilce, ki bodo vložili resne obtožnice zaradi uvedbe izrednih razmer. Zato bom kmalu stopil pred sodišče," je pred tem povedal že rahlo senilni Jaruzelski.

Na izredne razmere se očitnjo pospešeno pripravljajo v Iranu. Uspešno so namreč izvedli poskus z raketo domače izdelave, ki je sposobna nositi tudi bojne konice in se izogniti radarskemu nadzoru. Tako so iranske oborožene sile uresničile pomemben cilj, ko so uspešno izstrelile novo raketo, ki je tehnično in taktično zmogljivejša od prejšnjih raket so sporočili iz Teherana.

Eksplozivno je še vedno v Franciji. Dijaške in študentske organizacije so znova pozvale študente in dijake, naj se udeležijo večernih protestov na glavnih trgih po francoskih mestih. Demonstracije se bodo predvidoma začele pol ure pred televizijskim nagovorom predsednika Chiraca o spornem zakonu, o prvi zaposlitvi."Francoska vlada znova zviška gleda na francosko mladino. Francoska mladina bo na ulicah," piše v sporočilu za javnost dijaške organizacije FIDL.

Končujemo doma. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da je del zakona o policiji v neskladju z ustavo. Zakon je v presojo ustavnosti predlagal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, sporen pa je prvi odstavek 35. člena. Omenjeni paragraf daje policistom pooblastila, s katerimi lahko ugotavljajo identiteto oseb, ki s svojim zunanjim videzom zbujajo sum povzročitve kaznivega dejanja.

Slovenska država naj bi letos namenila 314 milijonov tolarjev za urejanje romskih naselij, leta 2007 pa še dodatnih 343 milijonov. Pogoj za pridobitev državnih sredstev s strani občin je, da te zagotovijo mesto romskemu predstavniku v občinskem svetu, kar je tudi zahteva ustavnega sodišča. Vseeno pa tega ne mislijo storiti v občini Grosuplje, kot je dejal njihov župan Janez Lesjak. Lesjak vztraja pri enotnem stališču svetnikov, da romskemu predstavniku ne dovolijo soodločati pri občinskih zadevah, tudi v primeru sankcij parlamenta.