Motiv pesmi Stari Job je bil velikokrat upodobljen tudi na panjskih končnicah, ki prikazujejo Joba kako sedi na kupu gnoja, medtem ko mu godeta dva godca na gosli in klarinet. Opazimo lahko tudi hudobno ženo, kako Jobu osle kaže, na levi pa vidimo čebelnjak.
Ob naslovu pesmi, ki jo bomo predstavili v današnji oddaji Cigule migule, bi najprej pomislili na svetopisemsko poučno zgodbo o pravičnem Jobu, ki jo najdemo v Stari zavezi. V njej Bog po prerekanju s satanom svojega vdanega vernika postavi pred preizkušnjo zvestobe tako, da mu uniči vse imetje, pomori otroke in nadenj pošlje bolezen. Ker pa se Job kljub vsej nesreči od Boga ne odvrne, je za svojo zvestobo dvakratno poplačan.
Vendar Job, o katerem govori naša pesem in ga ohranja evropsko ljudsko izročilo, nima s svetopisemskim prav veliko skupnega. Izvira namreč iz grškega apokrifa, ki je bil preveden tudi v staro cerkveno slovanščino, v njem pa se junak po imenu Job razveseljuje z glasbo. Od tu se je motiv Joba kot ljubitelja glasbe razširil tudi na evropskem Zahodu, zlasti v Belgiji, severni Franciji in Porenju, kjer je Job v 15. in 16. stoletju veljal za zavetnika glasbenikov, doživel številne upodobitve z godci in našel svojo mesto v ljudskih pesmih.
Na Slovenskem je Job v poznem 18. stoletju postal še zavetnik čebelarjev in domneva se, da se je to zgodilo prav po zaslugi ljudske pesmi »Stari Job«. V njej bolni Job prosi godce, da mu zaigrajo tri viže, ki bi mu ublažile bolečine. Revež jim poplača s črvi, ki se čudežno spremenijo v denar. Ko Jobova zlobna žena vidi godce, kako preštevajo novce, zabrusi možu: »Tiebe in miene lude žive, ti pa zlate u gosel dajaš!«. Pravični Job ji odvrne: »Kar sen daw guoscam, to dam tiab!« in ji v predpasnik zažene pest črvov. Ti se v rokah žene spremenijo v ose oz. čebele, ki nesrečnici zletijo v lase.
Motiv pesmi je bil velikokrat upodobljen tudi na panjskih končnicah, ki prikazujejo Joba, kako sedi na kupu gnoja, medtem ko mu godeta dva godca na gosli in klarinet. Opazimo lahko tudi hudobno ženo, kako Jobu osle kaže, na levi pa vidimo čebelnjak.
Pesem Stari Job bolan leži s preprosto melodijo v 3/8 taktu in dvovrstičnih kiticah je osemdesetletna pevka sodelavcem Glasbenonarodopisnega inštituta zapela na Gorenjskem leta 1967.
Stari Job bolan leži, 1:05 iz Slovenske ljudske pesmi II (GNI ZRC SAZU, 1996)
Oddajo Cigule migule je pripravil Peter Kus.
