Politika> OFF Program

... 20. junij – svetovni dan beguncev ...

... Na Siciliji aretirali zajeten kup mafijašev ...

... Kriminal pritiska na New Orleans ...

... Japonci napovedali umik iz Iraka ...

... Drnovšek v javnem pismu Janšo prosi za premislek glede Metelkove ...


20. junij ni le še en pomladni dan. Od leta 2000 je s posebno resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov današnji dan namreč svetovni dan beguncev, ki letos poteka pod geslom 'Upanje'. Ob tej priliki nevladni organizaciji, Društvo Matafir in Slovenska filantropija, pripravljata celodnevno javno prireditev z namenom širšo in strokovno javnost opozoriti na begunce v Sloveniji in drugod. O tem smo govorili s Katjo Celin iz Slovenske filantropije:

////////////////////////////////////////////////

Kakšno pa je stanje beguncev v Sloveniji?

////////////////////////////////////////////////

Šestindvajseti člen novega 'zakona o azilu', ki predvideva, da bi lahko policija odločala o upravičenosti do podaje prošnje za azil, je začasno zadržan. Lahko, glede na to, da je letos prošenj za azil relativno štirikrat manj kot lani, v neizvajanje tega člena upravičeno dvomimo?

////////////////////////////////////////////////

Letošnje geslo dneva beguncev je 'Upanje'. Ni to malce ironično glede na slabo stanje beguncev tako po svetu kot v Sloveniji?

////////////////////////////////////////////////

Berete beguncem varen povratek na dom želeč OFF Program Radia Študent!

Ironično si prav na današnji dan najmanj dvainpetdeset oseb najverjetneje želi postati begunec. Govorimo o osebah, ki so jih zaradi suma povezave z mafijo in izsiljevanja v obsežni policijski operaciji aretirale italijanske oblasti. V operaciji z imenom 'Gotha' so prijeli tudi voditelje trinajstih mafijskih družin. Zahvaljujoč modernim metodam špijoniranja je tožilstvu uspelo razkriti strukturo palermske mafijske zveze. Kot je povedal Piero Grasso, posebni italijanski tožilec za boj proti organiziranemu kriminalu, je preiskava razkrila tudi povezave med podjetniki in politiki ter mafijskimi celicami. Piera Grassa vabimo v Slovenijo, čaka ga veliko dela.

Problem s kriminalom imajo še vedno v - od orkana Katrina uničenem - New Orleansu. Guvernerka ameriške zvezne države Louisiana, Kathleen Blanco, je napovedala vrnitev pripadnikov nacionalne garde in državne policije v porušeno mesto. To jo je prosil župan New Orleansa, Ray Nagin, saj je bilo čez vikend ubitih pet najstnikov, kar je bil najbolj krvav napad v zadnjih enajstih letih. Nagin je nepridipravom zagrozil, da ima nasilja počasi dovolj in da ne bo pustil, da kriminalci prevzamejo mesto. V New Orleansu so samo letos našteli triinpetdeset umorov, kar marsikaterega begunca odvrača od vrnitve domov. Vedno jim ostane 'Upanje'.

Upanje je vse, kar ostane trem ameriškim vojakom. Proti članom tretje brigade stoprve padalske divizije so namreč vložili obtožnico zaradi umora treh Iračanov v času operacije nedaleč od meste Tikrit devetega maja letos. Podčastnika Raymonda Girouarda in dva navadna vojaka Williama Hunsakerja ter Coreya Clagetta obtožnica bremeni umora, poskusa umora, groženj, zarote ter oviranja preiskave. Trije ameriški heroji naj bi zajete Iračane nagnali v beg, nato pa jih med 'poskusom bega' ustrelili. Dokler ne bodo kaznovani vsi krivci za smrt več deset tisoč Iračanov, na omenjeno obtožnico v Aktualnopolitični redakciji gledamo zviška.

Irak so se odločili zapustiti tudi Japonci. Japonski premier Džuničiro Koizumi je odredil umik šeststotih vojakov iz Iraka in s tem končuje prvo japonsko vojaško misijo po drugi svetovni vojni. Vodja japonske obrambne agencije Fukuširo Nukaga je dejal, da bo trajal umik več deset dni, vse japonske trupe pa naj bi Irak zapustile do konca julija. Premier Koizumi, ki se bo od položaja poslovil septembra letos, se je za umik odločil, ker je presodil, da je humanitarna misija dosegla cilj v regiji. Zaradi svoje 'humanitarnosti' je doživel Koizumi ogromno kritik doma in trepljaj po hrbtu s strani ameriškega predsednika Busha.

Bush bi po hrbtu sigurno potrepljal tudi Putina, vendar po telefonu to pač ni mogoče. V telefonskem razgovoru sta ameriški in ruski predsednik klepetala o čem drugem kot o Iranu in Severni Koreji in se dogovorila, da bosta združila moči pri iskanju odgovorov na ti dve jedrski vprašanji. Glavni trn v ameriškem očesu je trenutno grožnja Severne Koreje s testno izstrelitvijo rakete dolgega dosega. Raketa tipa taepodong-2 bi lahko dosegla ozmelje ZDA, zato je normalno, da so Američani živčni in grozijo s protiukrepi. Kakšni naj bi ti bili, se še niso odločili, ameriški veleposlanik na Japonskem, Tomas Schieffer, pa omenja gospodarske sankcije.

Stvari pa se, upajmo, umirjajo na vzhodu Sudana. Uporniki v tem delu države so z vlado podpisali premirje na pregovorih v sosednji Eritreji. Obe strani sta se dogovorili prekiniti sovražnosti, da bi s tem omogočili trajni dogovor. Uporniki iz gibanja 'Vzhodna Fronta' so področje blizu eritrejske meje kontrolirali več kot desetletje, pritožujejo pa se zaradi diskriminacije s strani centralne vlade. Prebivalci te izjemno revne vzhodnosudanske pokrajine imajo tako le enoprocentno zastopanost v vladi, javnih službah, policiji in vojski. Problem predstavljata tudi petindevetdesetodstotna nepismenost in visoka stopnja podhranjenosti. Pregovori v Eritreji so postali možni šele po normalizaciji odnosov med Eritrejo in Sudanom lanskega septembra.

Ko smo že pri Sudanu, omenimo še našega predsednika Janeza Drnovška. Tokrat v zvezi z javnim pismom glede avtonomne kulturne cone Metelkova mesto, ki ga je poslal predsedniku vlade, Janši. Kot pravi sam Drnovšek, ga: »iskreno čudi nerazumevanje pristojnih državnih institucij do AKC Metelkova« in je »še toliko bolj osupel nad načrtovanimi represivnimi ukrepi, s katerimi se želi odpraviti in izničiti velike napore in dejavnosti v okviru Metelkova mesto«. Besede Drnovška so hvale vredne, poraja pa se vprašanje, mar ne meče posredovanje predsednika republike ozirama sam poziv k le-temu na avtonomnost Metelkove čudno luč. Končajmo z besedami vrhovnega poglavarja: »Želel bi, da vsi skupaj razmislimo, kakšen vzor dajemo našim otrokom, mladim, ko prepovedujemo, preganjamo in uničujemo njihovo pozitivno naravnano energijo, s katero želijo prispevati k boljšemu življenju in spreminjati družbo na bolje«. Za par besed smo poprosili urad predsednika republike, vendar predsednik izjav nikakor ne daje po telefonu, saj v uradu ne poznajo niti enega predsednika države, ki bi to počel. Pozitivnost je torej okovana s protokolom.