Prišli so novi časi. Vreme se je zamenjalo, telix in DOS sta odšla pod lepo okrancljana siva (ali po želji obarvana) okenca, s katerih se veselo smejijo brezpomenska sporočila o hudih napakah. Kljub silnemu napredovanju tehnologije pa se je po prvih vtisih sodeč močno spustil povprečen intelektualni nivo uporabnikov interneta. To niti ne bi prineslo splošne panike, če se dramatičen spust nivoja ne bi nanašal tudi na vzdrževalce omrežja (no, vsaj nekaterih). Ker zaradi splošnega onesnaženja okolja s snovmi, ki povzročajo mutacije, vedno pogosteje prihaja do pojava mladih genijev, ki so po iznajdljivosti visoko nad povprečjem današnjih administratorjev, je družba ogrožena. Vprašanje vdiranja v računalniške sisteme že dolgo ni več v sposobnosti izogibanja spanju, ampak v sredstvih, ki jih imamo. Vdiranje se danes opravlja s težkimi orodji, kot so macola, kramp, drevesna debla in podobni pripomočki. Seveda je sledove takega vdiranja težje prikriti, vendar imajo današnji administratorji v večini na glavi očala, skozi katera ne morejo videti, ter so s tem zavarovani pred vdori. Še vedno obstajajo posamezniki, ki jim več kot uspešen vdor pomeni nevidnost. Nihče ne sme izvedeti, da so tam bili. Sledov ne puščajo. Mogoče le prstni odtis na gumbu v dvigalu, če so zelo neprevidni. S tako visoko strokovno nevednostjo se zaenkrat lahko ponaša le računalniška stroka, saj je za opravljanje podobno odgovorne dejavnosti v kakšni drugi stroki potreben dejanski izpit, ki pokaže, če je oseba primerna. Pa to ni edina težava. V kibernetskem svetu obstaja veliko možnosti za dokazovanje sposobnosti, omenim naj le Microsoftove certifikate o sposobnosti. Žal večina ljudi, ki jih dobi, nima pojma o rečeh, s katerimi dela, ker je to nekomu v prid. Tako potrjeni administratorji se zelo slabo znajdejo ob grožnjah, kakršne prihajajo iz neskončnih prostranstev interneta. Črvi so prvi primer najbolj primitivnega možnega virusa, ki je neverjetno uspešen ravno v zadnjem času, pač zato, ker so ljudje, ki so odgovorni za take reči v večini nesposobni. Smešno je, da se po vzornem modelu pojavi še na stotine klonov, ki so enako učinkoviti, pač zato, ker so administratorji nesposobni, včasih niti ne po svoji krivdi. Kaj vse nas še čaka, je težko napovedat, pa je vendar shrljivo brati o projektih, ki so že pred časom prinesli virus, ki je zmožen neopažen zlesti v vsak možen računalnik, ne glede na operacijski sistem, tam pritajeno čakati, dokler ne pride navodilo za napad, potem se pa za sabo pobrisat, kot da ga nikoli ni bilo. Da taka reč obstaja, v to res ni treba dvomiti, ste pa lahko prepričani, da vam vaše zasebnosti tak virus ne bo kratil. Tako ali tako vas na vsakem koraku že zdaj kontrolirajo. Celo vaš mulec, ali brat, ali mogoče celo sestra, ima dostop do takih virusov (kar je seveda precej bolj koristno, kot pa škodljivo) in jih lahko uporabi v zlobne namene. Pri otrocih gre predvsem za uživanje v ego-boostu, ko so priključeni na internet, pa jim nihče nič ne more. Lahko vdirajo v sisteme, škodujejo drugim uporabnikom omrežja, so prvi v ulici, ki imajo kabelski internet, z linux strežnikom na čelu so pa tako ali tako nepremagljivi. In ko se internetni bančni sistem v vaši banki izgovarja na tehnične težave, ste lahko prepričani, da je le nek mulec poskušal, na vse možne načine, če je kje kakšna znana luknja v bančnem računalniku. Ker je mladoleten, se mu ni ničesar bati. Praktično nemogoče ga je ustavit (zaradi prej omenjenih administratorjevih očal), in tako se lahko neopažen sprehaja po najbolj varovanih delih vaše banke. No, ni tako črno... Banka se mu, takoj ko vstopi, podre na glavo. To sicer opazijo, ampak njega takrat ni več tam. Rešitev iz tega strašnega pekla je praktično nemogoča, ker je računalnik pač zapleteno orodje, in ga večina ljudi nikakor noče razumeti. Lahko računalnika ne uporabljaš in nimaš težav. Praktično res računalniki storilnost povečajo za tako visoko ceno, da se ne splača, vendar nihče ne pomisli, da je cena za razvoj tehnologije, kakršen se odvija danes, ne le v denarju, ampak tudi mentalnem zaostajanju velikih množic ljudi, ki bolščijo v ekrane, ne vedoč, kaj se z njimi sploh dogaja. Če malce priprem oči, lahko že jutri vidim sosedovega mulca, kako se igra z možgani tajnice na obrambnem ministrtstvu, ker je g. minister ravno odšel na stranišče. Pa se tega niti ne zavedata, ker ne vesta, kako deluje. Strašno, strašno blizu je matrika... Ali pa revolucija, ko se bo vsak človek, tako kot matematike, že od malega učil tudi računalništva. Ne uporabljanja programov, ampak uporabljanja lastne glave, da mu ne bi bilo treba uporabiti računalnika, ki ga mentalno tako zelo omejuje. Odločitev na žalost ni vaša, lahko pa se pritožite na lokalno upravo za izobraževanje v bližnjem osončju Alpha Centauri.