Kaj lahko k razmisleku o umeščenosti Radia Študent v lokalni in širši geopolitičen prostor prispeva po številu vinilnih plošč sorazmerno skromen, zato pa raznolik razdelek v njegovi fonoteki? Črka R stoji za revolucionarno glasbo. V druščini viž in napevov, skupin, zborov, anonimnih in znanih pevcev – od pesmi Pariške komune, pesmi iz španske državljanske vojne, črnskih zaporniških delovnih pesmi do partizanskih pesmi – razbiramo glasbene sledi, ki so bučna znamenja časa.
Miha Zadnikar "Radio Osvobodilna fronta"
Videti je, da ni konca mrcvarjenja zgodovine. Za 27. april letos se prvič v nedavni ljubljanski zgodovini istočasno napovedujeta tako nestrpniška demonstracija (proti džamiji) kakor odgovarjajoči antifašističen shod na drugem mestu. Tako se zdi, da je 1.) treba datumu in dnevu, najpoprej, vrniti digniteto, ki mu gre, torej kratko malo imeti spet Dan Osvobodilne fronte, in se 2.) tudi teoretsko nekolikanj pomuditi pri tistem, čemur smo včasih rekli – svetle tradicije. Pri tem se odvečni ideološki brkljariji najbolje izognemo s konceptualnim razmislekom: Kako je mogoče, da se obe slavni partizanski radijski postaji (Kričač; Osvobodilna fronta) historično enoznačno povezujeta zgolj in samo z Radiom Ljubljana (oziroma Slovenija)? Oziroma drugače: Zakaj uraden zgodovinski pogled, ki izhaja iz tega povezovanja, Radio Študent rad odpravi kot »študentsko radijsko postajo«, tako imenovane svetle radijske tradicije kot celoto pa stlači tja nekam v nenevarno »zgodovino tehnike«, in ne v zgodovino nenehnih osvobodilnih bojev?