Kaj: Radio Študent je neposredni produkt študentskih demonstracij leta 1968 v Študentskem naselju v Rožni dolini. Kot pomemben glasnik študentskih zahtev, se je vzpostavil tudi po zasedbi FF leta 1971. Zato bo ob 40. obletnici delovanja obudil in aktualiziral tudi ta zgodovinski moment. 9. maja med 16.00 in 17.45 tako vabljeni na javno prireditev (manifestacija) pred Filozofsko fakulteto na Aškerčevi cesti v Ljubljani, kjer se bodo v sodelovanju s študentskimi organizacijami izpostavile današnje težave in zahteve študentov na Slovenskem. Prireditev bo podprl priložnostni glasbeni kantavtorski (Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Ksenija Jus...) in raperski program (Samo Boris, Valterap, Laganee).

Kje: Filofax, aškerčeva

Kdaj: 16.00

 

JANI KOVAČIČ

Jani Kovačič je imel prvi nastop davnega leta 1976 na Filozofski fakulteti, a prvič je bil opažen in opisan leta 1977 po nastopu v Šenčurju pri Kranju. Jani je svojevrsten kantavtor, ki je od prve plošče »Ulica talcev« (1980) do »Balad s ceste 1 & 2« naredil logičen umetniški razvoj: na začetku je simboliziral upornika, potem zagovornika malih ljudi, nato kritičnega družbenega opazovalca in zdaj zrelega umetnika ter pronicljivega ustvarjalca z zares prepoznavnim slogom. Aforističen stil, ironični silogizmi in otroška naivnost krasijo besedila, glasbo pa eklektična mešanica žanrov z nenavadnimi postopi in rešitvami. Mestni ljudski pevec, izumitelj alternativnih nastopov in nesmrtni individualec.  
Z besedili, glasbo in interpretacijo je zaznamoval osemdeseta in devetdeseta, postal glasnik generacij, ki so v njem našle nepodkupljivega urbanega trubadurja. Rdeča nit njegovega ustvarjanja je občutek za socialne stiske ljudi in družbe v celoti. Ne le kot opazovalec, ampak tudi kot dejavni udeleženec sprememb v Sloveniji, je angažirano interpretiral družbena dogajanja. Kot vsak pristni ustvarjalec je sledil notranjemu klicu in dozoreval v kakovostnega umetnika, in to od prve plošče z naslovom »Ulica talcev« (1980) prek plošč »Ljudje« (1984), »JeBen\\\\\\'t« (1988), »Asfaltni otroci« (1992), »Tretje uho« (1995), »Povabilo na bluz« (1998), »Carmina profana« (1999), »Disko Karamazovi« (2001) do »Balad s ceste 1 & 2« (2002/03).  
V besedilih, glasbi in interpretaciji od poslušalca zahteva dejavnega tvorca pomena v dvosmerni komunikaciji, kajti pasivni sprejemnik ne zmore preskoka, ne pomenskega ne čustvenega. Nekatere njegove pesmi so v procesu folkorizacije že ponarodele (Delam, Revolucija, Žare lepotec). Njegove pesmi iritirajo, zahtevajoč opredelitev, a le pogumni so za. Vse kar počne, počne resno, z veliko veselja, strasti in radostenja - a vse to v silnem občudovanju človeške neumnosti. Neumnost je vsemu kralj! Pravi antiheroj zmedene generacije, pristaš novega humanizma, privrženec bratstva in različnosti ter lagodnega življenja. Sovraži mistiko in ljubi mite.  
Za svoje avtorsko delo je prejel priznanja in nagrade, zaradi katerih ali bolje – njim navkljub – je še vedno zavezan pristnemu ustvarjanju, ne zaradi larpurlartizma ali komercializacije, ampak zaradi lucidne socialne naracije. 


 
DISKOGRAFIJA:

Ulica talcev (RTV ZKP Ljubljana, 1980)

Ljudje (RTV ZKP Ljubljana, 1984)

JeBent (RTV ZKP Ljubljana, 1988)

Asfaltni otroci (RTV ZKP Slovenija, 1992)

Tretje uho (2cd) (RTV ZKP Slovenija, 1995)

Povabilo na bluz (RTV ZKP Slovenija, 1998)

Carmina Profana (RTV ZKP Slovenija, 1999)

Disko Karamazovi (samozaložba, 2001)

Balade s ceste 1 & 2 (samozaložba, 2002, 2003)

Vošč in Kolede (samozaložba, izšlo s tednikom Mladina, 2008)

 



TOMAŽ PENGOV

Romantični kantavtor Tomaž Pengov sodi med najpomembnejše slovenske kantavtorje, mnogi pa mu nadevajo celo naziv prvega slovenskega kantavtorja. Prve nastope beležimo leta 1968, ko je preigraval Boba Dylana in Donovana, nato pa je njune skladbe prevedel tudi v slovenščino. Leta 1973 izda monoverzijo klasičnega albuma »Odpotovanja«, ki velja za prvo neodvisno posneto slovensko ploščo. Za njo Tomaž trdi, da je bila zvečine posneta kar na njegovem domačem stranišču, saj naj bi bila tam dobra akustika. »Odpotovanja« naj bi bila hkrati prva jugoslovanska kantavtorska stvaritev. Osem let kasneje, je doživel svojo stereo izdajo, za katero je poskrbela založba Škuc, v vmesnem času pa je pisal veliko glasbe za različne slovenske filme. Sodeloval je tudi s skupino Salamandra ter z Mladimi levi, s katerimi je posnel le eno skladbo, njihovo največjo uspešnico »Odo Ireni«. V strokovnih krogih ga skupaj s falango velikih kulturnikov, kot so Dušan Jovanovič, Milan Kleč, Milan Deklev, Jurij Detela, Emil Filipčič, Matjaž Hanžek, Dane Zajc, Blaž Ogorevc in mnogi drugi, štejejo v krog t. i. »šumijevcev«. Umetniško srenjo, ki je konec šestdesetih kulturno zavzela neugledni bife nasproti ljubljanske Drame in se vsakodnevno srečevala v Šumiju, so označili za hrepenenjce, mnogi med njimi pa so bili deležni prestižnih slovenskih kulturniških nagrad.

Tomaž je s svojo uglasbeno poezijo nadaljeval konec osemdesetih in devetih, ko je izdal še dve izvrstni plošči, in sicer »Pripovedi« ter »Rimska cesta«, leta 1995 je izdal »Biti tu«, kmalu zatem pa se je zaprl v svoj svet in od takrat ni več izdal nobene studijske plošče. Leta 2007 je sledil nekakšen »come-back« z izdajo albuma »Koncert«, kjer sta se še enkrat pokazala vsa globina in tenkočutnost Pengova.


DISKOGRAFIJA:

Odpotovanja (samozaložba, ŠKUC1973, 1981, 1991)

Pripovedi (samozaložba, Škuc, 1988)

Rimska cesta (ŠKUC, 1992)

Biti tu (1995)

Koncert (Dallas, 2007)

 



XENIA JUS

Ksenija Jus - Xenia svojo poezijo z glasbo združuje že petnajst let. Nastopa kot tekstopiska, kitaristka, vokalistka in aranžerka svoje glasbe, katere sled je doslej zapisana na petih avtorskih ploščah: »DEBUT« - 1996, »XENIA TOTAL« - 2001, »L\\\\\\'HUMANITE NOUVELLE« - 2002, »KARTA DO SONCA« - 2004 in »BLACK SAFARI« - 2007 ter v knjižni obliki – »Svobodna radikalka«. Je ena izmed redkih ženskih uveljavljenih kantavtoric na Slovenskem.  
Besedila, ki jih piše, govorijo o neskončnosti in brezmejnosti vesolja in prav takšnih dimenzijah človeške omejenosti. S kitaro in glasom oznanja tisto, v kar verjame. Življenje. Po katerem smo vsi na tem svetu med seboj enaki in moramo prav tako do njega imeti enake pravice in dolžnosti. Ne glede na to, kakšne barve je naša koža, v kateri cerkvi prebiva naš bog, v kakšnem telesu smo se rodili in koga imamo radi.  
Avtorica se želi z umetniško vsebino svoje glasbe približati mlajši, srednji in starejši generaciji in občinstvu ponuditi neposreden pogled na redko glasbeno obliko ustvarjanja, zlasti ker gre za prikaz avantgardnega ženskega avtorskega glasbenega ustvarjanja, hkrati pa s svojim resnim pesniškim izrazom nagovarja k razmisleku zrelo občinstvo, željno kvalitetne in izvirne glasbe.  
Xenia predstavlja redek t. i. ženski avtorski pogled, ki po svoji formi in izvirnosti odstopa od trivialnih ter najpogosteje duhovno podhranjenih umetniških form sodobne popularne slovenske godbe, s čimer se avtorica z ustvarjalno in pokončno držo zavezuje k ohranjanju redke »kantavtorske« glasbene oblike, ki z leti pridobiva ugled tako doma kot tudi v mednarodnem merilu.

 


DISKOGRAFIJA:

Debut (1996)

Xenia Total (Subkulturni azil, 1991)

L\\\\\\'Humanite Nouvelle (Subkulturni azil, 2002)

Karta do sonca (Ehodrom, 2004)

Black Safari (Ehodrom/Škuc, 2007)

Psi malega mesta (Echodrom, ŠKUC, 2008)

Različni izvajalci: Rokerji pojejo pesnike (MKC Maribor, 2001)

Različni izvajalci: Rokerji pojejo pesnike II (MKC Maribor, 2002)

Različni izvajalci: Rokerji pojejo pesnike III (MKC Maribor/Subkulturni azil, 2001)

 


 


SAMO BORIS

 


Če lahko za katerega slovenskega MC-ja rečemo, da mu res, ampak res dol visi za keša polno kariero, fancy hip hop uniforme in koketiranje z mainstreamom, potem to velja za Samo Borisa. Teme, ki se jih loteva - globalizacija, medijska manipulacija, profiterski konformizem, bednost dnevne politične scene -, zahtevajo resen pristop in precej premisleka, Samo Boris pa to nadgradi še s korajžno direktnostjo, v kateri nastopajo konkretna imena, blagovne znamke in politične opcije. Njegovo rimanje, flow, iskrivost in duhovitost predstavljajo močan in artikuliran povraten udarec plačanemu političnemu hiphopanju, ki smo mu bili priča pred letošnjimi volitvami. No pasaran! Na Klubskem maratonu 03 je nastopil ob DJ d-EZiju. Ko Samo Boris ni Samo Boris je samo Boris in takrat kao neki dela na Radiu Študent.


DISKOGRAFIJA:

Pasivna oblika glagola biti EP (samozaložba, 2004)

Različni izvajalci: Pet minut slave (Radyoyo, 2000)

Različni izvajalci: Hiphop kuhna (NIKA, 2004)

Različni izvajalci: Od Soče do Korna (Klub 13. brat, 2009)