Kaj: Program se bo med 18.00 in 01.00 z revijalno-koncertnim nastopom z zgodovino in sedanjostjo RŠ povezanih zasedb preselil na Prešernov trg. Nastopajo Svetlana Makarovič in Ansambel Ferenc Sánta Jr (Madžarska); Bratko Bibič&The Madleys; Buldogi, Ana Pupedan, Niet, Moveknowlidgement in druga presenečenja...
Kje: Prešernov trg
Kdaj: 9.maj, med 18.00 in 01.00
Band info:
NIET
Prve korake skupina Niet naredi leta 1983, ko začne delovati v zasedbi Igor Dernovšek (kitara), Aleš Češnovar (bas), Primož Habič (vokal) in Tomaž Dimnik (bobni). V začetku leta 1984 skupaj s producentom Borutom Činčem posnamejo svoje prve »hardcore« skladbe »Umiranje«, »Srečna mladina«, »Melanholija« in »Zastave«. Kmalu zatem posnamejo še »Depresijo«, skupini pa se pridruži pevka Tanja Ukmar. Septembra 1984 nastopijo na Novem Rocku, kar pomeni dokončno uveljavitev zasedbe. Še istega leta posnamejo kaseto »Srečna mladina«, na katerem najdemo tudi skladbi »Perspektive« in »Lep dan za smrt«. Kmalu zatem Tanja in Tomaž zapustita zasedbo, Niet pa se okrepijo z bobnarjem Tomažem Bergantom ter kitaristom Robertom Likarjem. Leta 1985 še naprej snemajo in dvakrat odidejo na turnejo po Franciji, aprila istega leta pa se prebijejo v finale zagrebškega festivala YURM. Leta 1986 odigrajo svoj zadnji ljubljanski koncert v Menzi Rožne doline ter nastopijo v Beogradu. Zaradi obveznosti do države Nieti skoraj dve leti ne delujejo, saj se eden za drugim odpravljajo služiti vojaški rok, ponovno pa se združijo marca 1988, ko nastanejo zadnji posnetki s pevcem Primožem Habičem, jeseni istega leta pa razpadejo. Maja leta 1991 Primož Habič umre zaradi predoziranja s heroinom, dve leti kasneje pa poskuša Igor Dernovšek obuditi zasedbo in k sodelovanju privabi Tadeja Vobovnika (bas), Slavka Colnariča (bobni) ter Šanija Kolbezna, kot večinski pisec skladb Nietov pa Igor prevzame tudi vlogo vokalista. Istočasno izide njihov »best of«, poimenovan preprosto »Niet«, na katerem umanjkajo »hardcore« skladbe, ki jih nadomestijo na novo posnete angleške. Leta 2008 se skupina Niet dokončno vrne in preseneti z nastopom v Orto baru, ki mu sledi veliki koncert v ljubljanskih Križankah in vseslovenska turneja. Ponovno vstala zasedba temelji na starih članih zasedbe, Primoža Habiča pa zamenja novi vokalist Borut Marolt, s katerim posnamejo tudi »izštekane« verzije svojih skladb in jih izdajo na albumu.
NIET so:
Igor Dernovšek (kitara)
Aleš Češnovar (bas)
Robert Likar (kitara)
Borut Marolt (vokal)
Tomaž Bergant (bobni)
DISKOGRAFIJA:
Srečna mladina (FV, 1984)
Niet (KifKif, 1993)
Live (Vinilmanija, 1995)
Lep dan za smrt (Vinilmanija, 1996)
Bil je maj (Menart, 2008)
Izštekani pri Juretu (Menart, 2008)
MOVEKNOWLEDGEMENT
Zasedba Moveknowledgement izvira iz Novega Mesta in vse od svojega nastanka dalje tke niti sodobne urbane kulture v dolenjski regiji. Veččlanska zasedba je izšla iz veččlanskega kolektiva, ki je spajal raznorodne ustvarjalce, od glasbenikov, slikarjev, grafitarjev, do pesnikov/ pesnic. S svojim ustvarjanjem je zaznamoval tamkajšnje mladinske klubske prostore in na široko odprl vrata številnim mlajšim ustvarjalcem. Od l. 2006 zasedba deluje kot petčlanski kolektiv, zazrt v sodobne zvočne prakse, ki se napajajo iz sodobnih urbanih glasbenih praks, od hiphopa, duba in reggaeja, do rocka in širše. Zasedba je l. 2001 nastopila v okviru Klubskega maratona Radia Študent in že naslednje leto prejela nagrado Bumerang za najboljšo živo (koncertna) zasedbo v Sloveniji po izboru žirije Studia City (RTV Slovenija). Njihov glavni vokalist N\\\\'Toko (Miha Blažič) je kot samostojni ustvarjalec l. 2002 in 2003 zmagal na tekmovanju v hiphop reperskem freestyleu. V l. 2003 so posneli prvenec, ploščo »Sun Sun« za založbo Goga, nato pa presedlali k ljubljanski založbi KAPA Records in tam posneli dve odmevni plošči »Ant People« v l. 2005 in »Listen To Nebukadnezar« v l. 2007.
Poleg tega, da prejemajo številnia kritiška priznanja za svoje ustvarjanje in in dosegajo vse širšo popularnost v Sloveniji, Moveknowledgement redno nastopajo tudi v tujini in sodelujejo s tujimi glasbeniki in kolektivi. Za njimi so turneje po republikah bivše Jugoslavije in številna gostovanja v Franciji, deželi s trenutno najmočnejšo produkcijo glasbe, ki jo predstavljajo Moveknowledgement.
MOVEKNOWLEDGEMENT so:
Miha Blažič - N\\\\'Toko (vokal, elektronika)
Uroš Weinberger - Wein (kitara, aranžmaji)
David Cvelbar (bobni)
Miha Šajina (klaviature)
Dejan Slak (bas kitara, korg sintetizator zvoka)
DISKOGRAFIJA:
Sun Sun (Goga, 2003)
Ant people (KAPA records, 2005)
Listen to the Nebukadnezar (KAPA Records, 2007)
ANA PUPEDAN
Zasedba s pivškega Ana Pupedan nastane leta 1992, ko se zberejo štirje fantje: Simon Avsec – glas, Boštjan Požar – kitara, Peter Žnidaršič – bas in Marko Doles – bobni, zasedba pa ostaja ista od ustanovitve skupine dalje. Za seboj imajo tri izdane CD plošče in kopico koncertov širom Slovenije ter v tujini (Makedonija, Bolgarija, Dalmacija, Srbija, Italija, Danska, Belgija, ZDA, Ukrajina ...). Večkrat so nastopali tudi kot Anademski pupevski pulpet, ki je kot pevski kvartet izvajal pretežno slovenske narodne pesmi, občasno pa tudi kakšno dalmatinsko. Poizkusili so se tudi v etno varianti Ante Upedanten Banda, ko so v roke vzeli stare akustične instrumente, ki bi jih ostali vrgli med staro šaro (akustična kitara, violina, berda in boben) in se z večglasnim petjem poigravali s svojstvenimi izvedbami pesmi vseh glasbenih zvrsti, od The Doors in Simone Weiss do dalmatinskih in srbskih narodnih, kar lahko preverimo na njihovi drugi plošči. Brez glasbenih meja in zadržkov.
Sami pravijo, da trenutno ne želijo igrati v tej zasedbi, saj so vse etno etablirane skupine povzele način igranja, ki ga je uporabljal Ante. Odločili so se, da se posvetijo avtorski glasbi, svojemu pristopu h glasbenemu ustvarjanju in to jim odlično uspeva. S spretnim mešanjem glasbenih zvrsti, dobro mero lastnega glasbenega izraza in čvrste interpretacije ter lastnim zvokom uspejo ohranjati identiteto, kot to uspeva malo kateri tovrstni zasedbi pri nas. Kritični in zabavni teksti odražajo poglede skupine na dogajanje okrog njih in čvrsto pripadnost okolju, v katerem živijo in delujejo, tj. Pivki. Z zaenkrat še zadnjo ploščo so ponovno jasno pokazali svoje poglede na slovensko glasbeno sceno, saj je album atraktivnega videza, v leseno–kartonasti izvedbi, posnet na lastno snemalno opremo ter ročno natisnjen v Hiši kulture v Pivki. Skratka manufaktura, ki v slovenski glasbeni produkciji nima para, kot tudi ne sama glasba. Ana Pupedan se pripravlja na izdajo novega albuma, ki naj bi luč sveta ugledal še letos.
ANA PUPEDAN SO:
Marko Doles (bobni)
Simon Avsec (glas)
Boštjan Požar (kitara)
Peter Žnidaršič (bas)
DISKOGRAFIJA:
Anje Pupedanju (samozaložba, 1995)
Ante Prupagandni balar (Vinilmanija, 1998)
Ana Pupedan III (samozaložba, 2002)
BULDOGI
Prvi koncert je skupina odigrala 21. oktobra 1979 v Celju, kjer je pod delovnim naslovom »Ni milosti za dolgočasne klovne« nastopila ob Janiju Kovačiču, Parafih, Problemih in drugih aktualnih pank zasedbah. Kmalu za tem se je v Študentskem naselju v Rožni dolini na promocijskem koncertu reške skupine Paraf predstavila še ljubljanskemu občinstvu. Sledilo je več kot petdeset koncertov po Sloveniji in Jugoslaviji, za kar je skrbel njihov menedžer Peter Barbarič. Poleg nastopa na Novem Rocku, ki je takrat veljal za svetilnik jugoslovanske rockovske avantgarde, je treba omeniti še nastop na hrvaškem festivalu YURM in festivalu Omladina v Subotici.
Skupina je zanimiva tudi zaradi svoje menjajoče se postave, saj ni menjala le članov, ampak so se ti pogosto menjali na inštrumentih v okviru zasedbe. Blaž Grm, ki je kasneje postal bobnar številnih slovenskih zasedb, danes tudi trenutno precej izpostavljene Sladcore, je kot član Buldogov igral kar tri inštrumente, in sicer kitaro, bobne in klaviature. Poleg Grma je v zasedbi svoje zgodnje odrske ure gulil tudi Maček, kasneje član 2227 in Very Used Artists.
Skupina je na takratni ljubljanski punk sceni veljala za mladostno, včasih preveč naivno in celo šminkersko. Fantje so bili resda mladi, a po svojem zvoku tudi precej drugačni, saj so že zgodaj v punk vpletali pop estetiko, ki je kasneje postala znana kot "novi val". Razpad zasedbe je sledil konec leta 1982, ko so ostali brez prostora za vaje ter izmenoma odhajali na služenje vojaškega roka. Po 27 letih pa se znova vračajo, čemur bomo priča tudi na Prešernovem trgu 9. maja.
BULDOGI SO:
Rok Zupan (kitara)
Maček (glas, kitara)
Janez Fifolt (bas)
Blaž Grm (bobni)
Damjan Zorc (glas)
DISKOGRAFIJA:
Različni izvajalci: Novi punk val (ZKP RTV Ljubljana, 1981)
Različni izvajalci: Lepo je... v naši domovini biti mlad (ZKP RTV Ljubljana, 1982)
Različni izvajalci: Bloodstains Across Yugoslavia (1977)
Različni izvajalci: Novi val za vedno (ŠKUC/ZKP RTV Slovenija)
BRATKO BIBIČ & MADLEYS
Bratko Bibič se rodi leta 1957 v Ljubljani, od leta 1973 pa kot avtor, komponist in izvajalec igra v različnih domačih in mednarodnih ansamblih ter solističnih projektih. Je eden od prvih avtorjev in izvajalcev v Evropi, ki je harmoniko kot instrument emancipiral iz polja množično industrijskih in domačijskih stereotipov. Glasbeni skupini Begnagrad, katere ustanovitelj, poglavitni avtor in tudi izvajalec/interpret glasbe je bil, je bilo nedavno dano priznanje, da je bila v 70. in 80. letih »ena od pionirskih skupin pri nastajanju svetovne glasbe« (»one of pioneers of World Music«, Swiss Music Info No. 3, May 1996).
V različnih, a ne številnih glasbenih skupinah in samostojno kot solist je nastopil skupno na več sto koncertnih in festivalskih nastopih doma (Slovenija, bivša Jugoslavija) in (večinoma) v tujini: Italija, Švica, Avstrija, Nizozemska, Nemčija, Francija, Belgija, Finska, Švedska, Češkoslovaška, Kanada, ZDA in drugod.
Solo CD plošča »Bratko Bibič & The Madleys« je bila nominirana za nagrado nemške glasbene kritike 1996 v kategoriji World Music, znotraj domače in mednarodne kritike pa je doživela brez izjeme pozitiven odziv. CD plošča »Accordion Tribe« (1998) je zasedla 6. mesto na evropski lestvici World Music (marec 1998). Glasbo Bratka Bibiča je izjemno težko opisati z besedami. S svojimi projekti za klavirsko harmoniko namreč dviguje inštrument nad glasbene zvrsti, tradicionalno »določene« za harmoniko. Na inštrumentu veliko improvizira in išče nove zmožnosti. Bratko Bibič ostaja prva harmonika domače scene in dokazuje, da je harmonika odličen inštrument, če jo le znaš dobro uporabiti in nosiš v sebi zanimive glasbene ideje. Bratko nedvomno jih.
BRATKO BIBIČ & MADLEYS:
Bratko Bibič (harmonika)
Matjaž Sekne (violina, viola)
Uroš Polanc (pozavna)
Boštjan Gombač (klarinet, piščali, vokal)
Vasko Atanasovski (saksofon)
DISKOGRAFIJA:
Bratko Bibic & The Madleys of Bridko Bebic (Lus, 1995)
Na domačem vrtu (Slovenska kinoteka/Nika, 2002)