Minulo sredo se je na Fakulteti za družbene vede zbrala kopica bodočih in obstoječih družboslovcev ter pisana druščina nadebudnih študentov, ki bi radi po čim krajši poti postali znani in slavni. Prišli so se kazat in gledat druge, da bi lahko imeli kaj obrekovati in kritizirati. FDV je pač »trač faks«, na katerem menda lahko padeš le po stopnicah. Polovica ljudi je zaradi pomanjkanja sedežev kar baročno stala in bila po končanem rednem delu vidno utrujena ... >>JureG, komentarji
Maj je poleg vseh drugih dovtipov tudi študentski mesec. Predavanja gredo počasi h koncu, preden se začne izpitno obdobje, pa se mora povprečni slovenski študent vsaj nekajkrat pošteno pozabavati. Tovrstnih priložnosti mu zares ne more zmanjkati: v ponedeljek so se začele majske igre, včeraj se je oddogajala jubilejna 10. Študentska tržnica. Skratka, z zabavnega vidika se študentom ni treba bati za kontinuiteto, drugače pa je na drugih področjih. Država z različnimi potezami vse bolj reže peruti študentskim pravicam in ugodnostim, študentske organizacije pa so se bolj ali manj ujele v stihijo. 
Danes je na vrsti še en študentski dom, ki so ga krstili cvetoči študenti iz generacije baby boomers. Ti so, da osvežimo, doživeli in preživeli seksualno revolucijo in hladno vojno. Po besedah sociologov so odgovorni za splošno erotiziranje sveta, tradicijo, ki ji zvesto sledijo tudi današnje študirajoče generacije. 
Naši predniki slovanski so govorili, da brez dela ni jela. V ta namen so verjetno snovalci samostojne Slovenije v ustavo vključili tudi 49. člen, ki govori o svobodi dela. Zdi pa se, da je ta člen pristranski. Ne moremo namreč govoriti o tem, da vsakdo prosto izbira zaposlitev. Ta možnost je dana samo tistim, ki imajo poznanstva, tistim, ki jim je vseeno, kje delajo, in tistim, ki spoznajo, da je za zaposlitev treba nekaj tudi narediti. 
Danes vam bomo v oddaji Kaj pa Univerza posredovali kratko poročilo in pogovor z danskim profesorjem dr. Ovejem Korsgaardom. Profesor Korsgaard je v okviru mednarodne konference o vseživljenjskem učenju in neformalnem izobraževanju odraslih za demokratično državljanstvo minuli torek predaval na Filozofski fakulteti. Konferenco sta organizirala Oddelek za pedagogiko in andragogiko ter andragoška skupina za izkustveno izobraževanje. 
Status zasebnih fakultet oziroma univerz pri nas marsikomu še vedno ni jasen, pojavljajo pa se tudi ugibanja o tem, ali zasebne univerze ogrožajo javne. V upanju, da so seznanjeni s trenutnim dogajanjem v slovenskem visokošolskem prostoru, smo o ustanavljanju zasebnih univerz oziroma fakultet pobarali ljubljanske študente. 
Spomin na zaplete in kregarije med študenti in vlado zaradi zloglasne novele zakona o visokem šolstvu je še dokaj svež. No, na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa so na področju slovenskega visokega šolstva že začeli s postopkom uvajanja novih sprememb. Tokrat so pripravili osnutek predloga združenega zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti ter ga minuli teden poslali univerzam, raziskovalnim zavodom, študentom in sindikatom. 
Naši vrli indijanski sobivalci na zeleno-modrem planetu si prenašajo znanja samo preko ustnega izročila. Prav smešno se jim včasih zdi, kako smo bledoliki pripravljeni pisati toliko knjig in jih tudi brati. Vendar nam pri poplavi vseh podatkov, ki nam jih vbijajo v glave, skorajda ne preostane nič drugega. 
Včeraj so na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo predstavili prve rezultate letošnjih vpisov na visokošolske zavode. Ki so in hkrati tudi niso presenetljivi. Še vedno je vpisanih skoraj 500 več maturantov kot je na voljo prostih mest, toda v primerjavi s prejšnjimi leti je zaznati manjši trend vpisovanja. Je razloge iskati v manj »plodnih« generacijah ali pa je morda razlog za, realno gledano sicer vendarle ne preveč katastrofalen osip, tudi naša visokošolska politika? 
Celo fensi dom FDV ne presega cen za posteljo v super fensi študentskem domu na Poljanski cesti 59. Ko je minister Zupan lani prerezal mašnico, se je najbrž prav dobro zavedal, da je ravnokar odprl dom za bogate študente. Cena postelje znaša po podatkih uprave 124 evrov ali skoraj 30 tisoč tolarjev. No, študentje pa trdijo, da je cena še malček višja. Doplačila se namreč vrstijo kot po tekočem traku. 
Aktivno delovanje študentov na področju reševanja zaposlitvenih problemov se je začelo že s projektom »Zaposlitveni most« na Fakulteti za družbene vede. Študentje gradbeništva pa so šli še korak dlje. Med 16. in 20. aprilom namreč na Bledu organizirajo mednarodni študentsko-gradbeniški projekt, ki bo namenjen predstavitvi delodajalcev in povezovanju študentov gradbeništva iz vse Evrope. 
Po merilih nekaterih uglednih svetovnih lestvic naše visoko šolstvo očitno ni vredno niti omembe. »Šanghajska« in »madridska« lestvica ter lestvica, ki jo objavlja angleški časnik Times, namreč naših univerz ne uvrščajo na seznam najboljših. Nezanemarljivo in omembe vredno pa je tudi mnenje samih študentov o kakovosti slovenskega visokega šolstva. Ravno študenti namreč precej dobro vedo, kako visoko šolstvo pri nas deluje v praksi. Študente smo zato povprašali, kaj menijo o kakovosti slovenskega visokega šolstva. 
Za slovesnost ob premierni podelitvi nacionalnih štipendij iz programa »Za ženske v znanosti« sta organizatorja rezervirala elitno lokacijo na Ljubljanskem gradu. Unesco in največja kozmetična korporacija na svetu L'Oreal sta kot partnerja mednarodno akcijo »Za ženske v znanosti« prvič predstavila že leta 1998. V okviru omenjenega programa mladim znanstvenicam pred doktoratom podeljujejo mednarodne nagrade ter mednarodne in nacionalne štipendije za raziskovalno delo na področju naravoslovnih ved. 
Že skoraj pozabljena afera, ki je dodobra zamajala temelje ugleda kranjske Fakultete za organizacijske vede, je v zadnjih tednih dobila nove razsežnosti. Aktualni dekan FOV Robert Leskovar je namreč minuli teden odstopil s funkcije dekana. Leskovar je dekanski stolček pred dvema letoma prevzel s ciljem, da kranjski sorboni znova ustvari dobro ime, ki ji ga je umazal nekdanji – skoraj vseživljenjski – dekan Jože Florjančič. Toda izkazalo se je, da Leskovar raje od gledanja v prihodnost uporablja Florjančičeve metode iz preteklosti. 
Preverjanje kakovosti slovenskega visokega šolstva se bo po kar enoletni zamudi postopoma vendarle začelo vsaj formalno izvajati tako, kot to zahteva reforma visokega šolstva. Svet za visoko šolstvo, ki je s spremenjenim visokošolskim zakonom prevzel nalogo izvajanja nadzora kakovosti slovenskega visokega šolstva, je namreč pred kratkim oblikoval akreditacijski, evalvacijski in habilitacijski senat. Zamuda v zvezi z vzpostavitvijo ustreznega sistema preverjanja kakovosti visokega šolstva pa ni edina pomanjkljivost, ki zmoti. Veliko dvomov in negotovosti namreč že vseskozi zbuja tudi ne prav jasno dejstvo, ali bo preverjanje kakovosti visokega šolstva res potekalo popolnoma neodvisno ali ne.