TRETJA REPUBLIKA Petek, 29. 5. 2009 avtor/ica: Urh
Ustava Republike Slovenije je bila kot temeljni zakonski akt sprejeta na skupščinski seji 23. decembra 1991. Čeprav naj se vanjo ne bi posegalo prepogosto, smo bili v teh osemnajstih letih priča že štirim parlamentarnim intervencijam, ki pa so služile bolj reševanju vsakokratnih političnih zagat kot pa vsebinskemu spreminjanju ustave.
Ustava Republike Slovenije je bila kot temeljni zakonski akt sprejeta na skupščinski seji 23. decembra 1991. Čeprav naj se vanjo ne bi posegalo prepogosto, smo bili v teh osemnajstih letih priča že štirim parlamentarnim intervencijam, ki pa so služile bolj reševanju vsakokratnih političnih zagat kot pa vsebinskemu spreminjanju ustave.
Julija 1997 je bil tako s spremembo ustave tujcem omogočen nakup nepremičnin. Poslanci so na ta način požegnali španski kompromis, ki je odpravil prepreko v pogajanjih za vstop v Evropsko Unijo. Leta 2000 je bil v ustavi opredeljen proporcionalni volilni sistem, tri leta kasneje pa je ustavna sprememba zakoličila našo usodo v NATU-u in Evropski uniji. Zadnja sprememba datira v leto 2007, ko je bila predvidena regionalna delitev Slovenije na pokrajine.
V zadnjem času pa smo priče pozivom k radikalnejšim ustavnim korektivom. Tine Hribar je tako predlagal futuristično »ustavo za 21. stoletje«, Janez Janša z desetimi predlogi sprememb apelira na nič drugega kot »drugo republiko«, predsednik države pa v svojem salonskem slogu zbira vkup debatni klub, ki naj bi modroval o možnih spremembah ustave. Kaj pa o vsem skupaj meni predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik?
Jože Mencinger o predlogih ustavnih sprememb meni tole:
Govorili smo tudi z bivšim ustavnim sodnikom in direktorjem inštituta za primerjalno pravo Lojzetom Udetom.
Za konec pa poslušajmo še pogovor z Mirom Cerarjem, izrednim profesorjem na Pravni fakulteti in zunanjim svetovalcem za ustavna vprašanja Državnega zbora:
