Politika> OFF Program

OFF MRTVIH ZVEZD
Petek, 26. 6. 2009

avtor/ica: igorp

… strahopeten napad na aktivista in novinarja Mitjo Blažiča …
… Združene države v Siriji ponovno odpirajo veleposlaništvo …
… ropanje deževnega pragozda v Braziliji urejeno z zakonom …
… besedni ping pong med ZDA in Iranom …

OFF NAPOVEDNIK

Le dan po smrti Farah Fawcet, ikone, katere lasje so edini lepše urejeni kot lasje Johnnya Brava, je umrl kralj popa Michael Jackson. Mož, ki je posedoval najbolj pomembne prodajne rekorde plošč, naj bi umrl zaradi zastoja srca. Pevec, katerega življenje ste lahko zadnjih dvajset let spremljali prek televizijskih zaslonov, bo v glasbenem svetu ostal zapisan med največjimi ikonami kot so Elvis in Beatles. Plesalec, ki je postavil nove standarde snemanja glasbenih spotov in ki je prvih nekaj let predstavljal glavno zvezdo glasbene televizije MTV, je bil na koncu svoje življenjske poti v javnosti poznan bolj po svojih škandalih kot pevskih sposobnostih.

Posebno hud finančni udarec pa bo zaradi smrti Michaela Jacksona doživel organizator koncertov AIG. AIG je vložil ogromne količine zelencev v organizacijo zadnjih koncertov kralja popa. Prvi koncert bi se moral zgoditi že 13 julija v Londonu. Podjetje mora sedaj povrniti 85 milijonov dolarjev, kolikor so ljudje po celem svetu plačali za ogled koncertov.

Vi pa berete OFF program, ki z zanimanjem opazuje zaton zadnjih velikih zvezd.

OFF PROGRAM

Po napadu nacionalsocialistov na udeleženca debate o pojavu novih nestrpnosti na Filozofski fakulteti pred nekaj tedni, se je zgodil nov napad s strani totalitarnih predstavnikov naše družbe. Včerajšnji šokantni napad na aktivista in novinarja Mitja Blažiča na literarni prireditvi v okviru Tedna parade ponosa se je zgodil, ko je skupina osmih zamaskiranih impotentnežev svojo nestrpnost izrazila s pestmi in baklami. Kako je do napada prišlo, nam je povedala sama žrtev napada, Mitja Blažič:










Načrtovan in izveden napad so že obsodile različne skupine in društva. Liberalna akademija tako zahteva od organov pregona, da ustrezno ukrepajo ob poskusu zatiranja družbenih manjšin. Napad obsoja tudi društvo za nenasilno komunikacijo, ki od države in politike zahteva, da aktivneje podpre gibanje za enake možnosti spolnih manjšin. Več o slovenski verziji totalitaristične nestrpnosti pa sledi v Kultivatorju po OFF programu.

Ob mednarodnem dnevu proti zlorabi in nezakonitemu prometu z drogami je Inštitut za varovanje zdravja javnosti predstavil najnovejše pasti trgovine s psihoaktivnimi snovmi, ki jih lahko kupimo preko spleta. Govorili smo z Mercedes Lovrečič iz Inštituta, ki je sestavilo poročilo o nevarnostih snovi, ki jih je moč kupiti na svetovnem spletu:









Skupna akcija ljubljanskega in mariborskega Radia Študent Poseg v javni prostor, ki je potekala v tem tednu, se z današnjim dnem končuje. Kaotično stanje na Maršu je bilo ta teden nekoliko prekinjeno s prerojenim nastopom špikerskih vajencev in nadobudnih tehnikov MARŠA, ki so bili ob svojem delu nadzorovani s strani sodelavcev Radia Študent. Kako je potekalo usposabljanje in razširjanje tehniškega in špikerskega znanja med uka žejnimi sodelavci MARŠA pa je povedal odgovorni urednik Radia MARŠ Mitja Hlupič:










Pregled svetovnih novic pa pričnimo v Braziliji, kjer je predsednik Luiz Inacio Lula da Silva podpisal zakon, ki veleposestnikom omogoča razširitev površin za obdelavo. Sporni zakon predvideva krčenje amazonskega gozda, ki je večje kot površina države Francije. Če je poskus čilskih oblasti po izkoriščanju naravnih bogastev amazonskega gozda začasno propadel, pa brazilska oblast s pridom izkorišča nedorečeno lastništvo ogromnih ozemelj. Populistični politiki podpirajo razširitev obdelovalnih površin, saj naj bi nova ozemlja manjšim kmetom omogočila dostojno življenje. Toda nov zakon je omejitev, po kateri majhni kmetje zemlje ne smejo prodajati deset let po pridobitvi, spremenil v zgolj triletni moratorij.

Diplomatski ping pong med Združenimi državami in Iranom se nadaljuje. Potem ko je iranski predsednik Mahmoud Ahmadinedžad Američane obtožil, da se ponovno vtikajo v notranje politične razmere suverene države, je tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs iranskemu predsedniku očital, da odgovornost za poboje v Teheranu sprevrača na zunanje dejavnike. Naj spomnimo, da je Iran Anglijo in ZDA obtožil,da sodelujejo pri podpihovanju protestov v Iranu. Iranski svet varuhov pa je sporočil, da ni odkril nobenih prevar na volitvah. Tiskovni predstavnik sveta varuhov Kadkodaj Abasali je sporočil, da je na volitvah gladko zmagal sedanji predsednik Ahmadinedžad.

Združene države za razliko od Irana normalizirajo odnose s Sirijo. V Damask se tako vrača ameriški ambasador, ki je bil iz sirske prestolnice odpoklican že leta 2005 po atentatu na libanonskega predsednika vlade Rafiqa Haririja. Administraciji Baracka Obame uspeva z bolj zmerno politiko do držav, ki so bile še do nedavnega označene za zle države. Otoplitev odnosov med Sirijo in ZDA lahko pripišemo uspešno izpeljanim parlamentarnim volitvam v Siriji, na katerih je zmagala koalicija prozahodnih strank.

Prikaz vpliva Združenih držav na države okoli Arabije in Perzije pa zaključujemo s poročilom ameriške vlade o dostavi orožja prehodni vladi v Somaliji. Neuspešna somalijska vlada je preko Združenih narodov prosila za pomoč pri bojih z islamskimi milicami. Poleg orožja so ZDA priskrbele logistično pomoč pri usposabljanju somalijske vojske. Somalija je brez učinkovite izvršne oblasti že vse od leta 1991 in tudi nastop predsednika Sheikha Sharifa Ahmeda, ki je vpeljal šeriatsko pravo, ni pomiril milic.

Pred sklicem novega petletnega mandata evropskega parlamenta je predstavniški dom evropske komisije predstavil impozantne številke, ki razkrivajo delovanje in stroške parlamentarcev. Poslanci parlamenta so tako vložili kar 49 tisoč amandmajev ter slabih osem tisoč parlamentarnih vprašanj. Več kot četrt milijona ljudi je obiskalo stavbi evropskega parlamenta v Bruslju in Strasbourgu. Poleg več kot 700 poslancev pa evropski parlament neposredno zaposluje vsaj šest tisoč administratorjev, na katere skuša vplivati več kot štiri tisoč lobistov. Če na koncu seštejemo vse stroške, je evropski parlament državljana Evropske unije stal eno malo pivo, vse državljane pa slabo milijardo evrov.

Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=19734