 Politika> OFF KomentarCECA - mafijska vdova
Ponedeljek, 28. 7. 2003
avtor/ica: Karmelina
CECA - mafijska vdova
Balkan je že od pradavnine stičišče različnih tokov. Strasti se tukaj vedno hitro pogrejejo. Kako tudi ne, ko pa s severa s svojo razumskostjo pritiskajo Nemci in z njimi zahod, z juga vibrira orientalski melos, z ene strani pritiskajo temperamentni Italijani, z druge pa hladnokrvni Rusi. Takšnega pritiska ne zdrži nihče in zato ni čudno, da vsake toliko poči, eksplodira in na dan privre ves gnus, vsa umazanija, ki jo preostali svet že stoletja skuša pomesti in skriti.
Narodi, ki si hočeš nočeš delijo ta del sveta, so se že od nekdaj skušali rešiti neznosnega vpliva različnih svetov. So nekdo in niso nihče, zato so si skušali ustvariti čisto svoj svet, svojo identiteto. Najmočnejše vizije in želje je seveda imel "nebeški narod" Srbov. Ti so bili prepričani, da so balkanski narodi v bistvu samo plemena enega naroda, vendar, da jim kdo ne bi očital prepotentnosti in sebičnosti, so temu enemu narodu dali novo ime: Jugoslovani. Torej Slovani z juga.
Kmalu se je zazdelo, da se je srbska vizija začela uresničevati v državi, ki se je na pobudo plemena pod Triglavom najprej imenovala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. No, ta državica je bila na žalost obsojena na propad, vendar je na njenih ruševinah vzklila nova Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so jo ljubkovalno klicali SHS. Že od samega začetka je bilo opaziti njeno centralistično ureditev, s centrom v "Belem gradu". Država je zamenjala kar nekaj imen, preden se je rodila velika Jugoslavija. Kaj Amerika ... ni je bilo države na svetu, v kateri bi se ljudje bolje razumeli in lepše živeli kot v zdaj že rajnki Jugoslaviji.
Pravljica bi se tu lahko končala, če ne bi kot vedno prišel volk in pojedel Rdeče kapice in babice. Žlahta je strgana plahta in bratstvo in edinstvo se je naenkrat razbilo. Zdi se, da je po smrti tovariša Tita šlo vse samo še navzdol. Ni bilo primernega kandidata, ki bi nadomestil edinega pravega Jugoslovana. Tlelo je in tlelo, kadilo se je z vseh strani. Naenkrat je naredilo bum in bratstvo je bilo v vojni. "Nema rata, dok ne digne ruku brat na brata!"
Prišel je Milošević in končno dal zamah srbskemu nacionalizmu. Vse, kar je bilo v Titovem času zatirano, se je zdaj razpaslo v vsej svoji dolžini in širini. Kako to, da je Milošević doživel takšen vzpon? Pomagal si je na različne načine, med drugim tudi z glasbo. Glasba je univerzalno komunikacijsko sredstvo in sploh ni nujno, da ima tudi umetniško vrednost. Je najlažji način za prenašanje sporočil preprostemu ljudstvu. Skupaj z Miloševićevim vzponom se je vzpel nov glasbeni žanr s sarkastičnim vzdevkom turbo folk. Sčasoma je ta mešanica srbske tradicionalne glasbe, evropskega densa in rap primesi postala pravo srbsko socialno gibanje.
Cilj Slobodanovega režima je bil zmanjšati vpliv rock'n'rolla. Le zakaj? Zato, ker so bile rock'n'roll skupine edine, ki so si upale javno upirati uradni politiki. V najbolj vročih časih okrog leta 1991 so gostile protivojna zborovanja v Beogradu. No, vlada jih seveda ni poslušala, ker se ji je mudilo bombardirati hrvaški mesti Vukovar in Dubrovnik. Vendar pa režim ni mogel spregledati neposlušnosti "mulcev s kitarami v rokah in jeznim pogledom v očeh", zato se je oklenil druge veje, ki je postajala vse bolj popularna - turbo folka.
Trubo folk je bil v Miloševičevih časih odlično sredstvo za blažitev socialnih napetosti. Glasba je bila živahna, besedila vesela, razigrana in neodgovorna. Odlično za paraliziranje zdrave misli, kar je pripomoglo k temu, da se ljudstvo ni spraševalo o dogodkih. Dajte ljudem vina in glasbe in takoj bodo vse skrbi pozabljene. In če besedila zapovrh obljubljajo še boljšo in srečnejšo prihodnost, je uspeh zagotovljen! Nič čudnega torej, da je vlada podpirala tovrstno glasbo, najprej pri propagiranju njenih izvajalcev na državni televiziji, nato pa še na novo nastalih televizijskih postajah.
TV Pink kot leglo turbo folka je bil v tistem času pod direktivo Miloševićeve žene, Mirjane Marković in njene Združene Jugoslovanske levice. Družina Milošević je bila v svojem času pravi mali jugoslovanski Rupert Murdoch, kajti med drugimi je bila tudi postaja TV Kosova pod njihovo taktirko, lastnica pa je bila hčerka Marija Milošević. Zanimiv preplet družinskih, političnih in estradnih vezi.
Živ dokaz za povezavo med novim srbskim folkom in politiko je legendarna Ceca. Svetlana "Ceca" Veličković se je rodila 14. junija 1974 v Žitoradji, vasici blizu Prokuplja. Kot mlado dekle je bila zagreta za bodi bilding in leta 1983 je postala jugoslovanska prvakinja v bodi bildingu. Končala je Srednjo kmetijsko šolo, smer svinjarstvo. Si predstavljate brhko dekle z dolgimi nogami in bujnim oprsjem, ki v hlevu prepeva s prašiči? Iz tega filma jo je izvlekel pevski talent, manekenska postava in druženje s "pravimi" ljudmi.
Najprej si razjasnimo, kako je Ceca sploh vpletena v politične zdrahe. Njen zdaj že pokojni mož je bil član Stranke srbske enotnosti in zloglasni vodja Tigrov Željko Ražnatović "Arkan". Velika romanca med Arkanom in Ceco se je začela leta 1994, ko je Arkan povabil Ceco, naj poje njegovim Tigrom v vojaškem kampu. Zatem se je njuno razmerje hitro razvilo in sledila je glamurozna poroka, ki si jo lahko privoščijo samo ljudje Arkanovega kalibra. Poroka je bila eden največjih spektaklov tistega časa. Celotno poročno slovesnost so prenašali nacionalni mediji, videoposnetki s poroke pa so takoj postali prodajna uspešnica. Po gledanosti je skoraj prekašala poroko princa Charlesa z Lady Di. Torej, poroka turbo folk muzike s politično-mafijskim vrhom je bila okronana. Ceca je neustrašnemu Srbu Željku Ražnatoviću rodila dva otroka: Veljka in Anastazijo.
Mlada pevka je pri 27-ih letih postala vdova. Arkan je bil januarja leta 2000 umorjen v istem hotelu, v katerem je pet let prej slavil poročni dan. Okoli njegove smrti pa se spletajo najrazličnejše govorice. Med drugim se govori, da je Arkan še vedno med živimi. Umor naj bi bil dobro načrtovana prevara, s katero bi se Ražnatović izognil vojaškemu sodišču za vojne zločine, ki jih je zagrešil v Bosni in Hercegovini.
Ljudem gre najmanj v glavo dejstvo, da so Arkanovi atentatorji z lahkoto prišli mimo do zob oborožene čete varnostnikov. Drugo, kar daje sum, da je bil umor prevara, je dejstvo, da je bila krsta na dan pogreba ves čas zaprta. Kaj, če je bila prazna? Vendar so to samo ugibanja. Samo ugibamo lahko tudi, kdo je naročil umor in zakaj. Prsti so kazali na bivšega predsednika, ki sedaj predseduje v Haagu - Slobodana Miloševića. Arkan je verjetno vedel preveč o zakulisju vojne na Balkanu in bi lahko s tem škodoval Slobotu.
Smrt Arkana pa ni škodovala njegovi ženi, saj se je tej po smrti moža popularnost vsaj podvojila, če ne celo potrojila. Zakonca Ražnatović sta postala narodna heroja. V intervjuju za Studio city je Ceca na vprašanje, ali je srbski narod sam sodil vojnemu zločincu Arkanu, posmehljivo odgovorila, da to sploh ne pride v poštev. Mi pač ne razumemo, da je njen mož za Srbe bil in ostal narodni heroj. Če torej lahko sklepamo po tem: Ceca predstavlja srbski model matere, Arkan utelešenje nacionalizma, družina Ražnatović pa konzervativno patriarhijo.
Dan pred Đinđićevim umorom je bila Ceca imenovana za najboljšo folk izvajalko leta. Vendar je tudi ta laskavi naziv ni rešil pred zaporom. Velika srbska mati je bila 17. marca aretirana. Lisice ji je nadel Dragan Karleuša, nihče drug kot oče ravno tako popularne pevke in sex bombe Jelene Karleuše. Obe kraljici srbske folk estrade imata še kaj več skupnega kot zgolj silikonske prsi in ustnice. Obe sta namreč znani po tem, da se gibata v sumljivih krogih. Nekdanji fant Jelene Karleuše je znan diler in tihotapec ukradenih avtomobilov, Zoran Davidović "Čanda", ki so ga ravno tako umorili marca 2000.
Ceca je bila osumljena sodelovanja s fanti iz Zemunskega klana, ki naj bi bil odgovoren za Đinđićev umor. Med policijsko racijo v Cecini palači so odkrili večjo količino orožja in vojaške opreme. Municije je bilo dovolj, da bi Ceca sama lahko začela vojno. Njen dom je bil v času pred in po atentatu na premiera zatočišče nekaterih glavnih osumljencev, med drugimi tudi Dušana Spasojevića "Šiptarja" in Milorada Lukovića "Legije", ki je Cecin boter.
Ceca je tako skupaj z ogromnim številom drugih vpletenih pristala v beograjskem Centralnem zaporu. Vendar osumljena ni bila le vpletenosti v umor, ampak so jo sumili tudi za nečiste posle pri vodenju nogometnega kluba Obilić. Tega ji je leta 1998 v predsedovanje prepustil njen mož.
Med životarjenjem v zaporu je Ceca gladovno stavkala. Širile so se govorice, da doživlja abstinenčno krizo zaradi pomanjkanja mamil. Nekako v istam času pa je njena država doživela revolucionarne spremembe. Izdahnila je zadnja Jugoslavija. Čas je že bil, da se Srbi in Črnogorci sprijaznijo z usodo in odklopijo mehanizme, ki so na smrt bolano državo še držali pokonci. Kako dolgo bo zdržala nova skupnost za zdaj ne ve nihče. Eno je gotovo: Črnogorci, željni samostojnosti, so razočarani, da jim je spet spodletelo.
Naša Ceca se je tako 15. julija iz zapora vrnila v novo staro državo Srbijo in Črno Goro. Svoje vtise iz zaporniških dni bo predstavila v novih glasbenih hitih. Sama pravi, da bo naslednji album sestavljen iz najbolj žalostnih pesmi, kar jih je svet slišal. Komaj čakamo! Pljuni i zapjevaj bivša Jugoslavijo!
|
|
Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=2161
|