Fritz Lang in 20. Animafest Ponedeljek, 31. 5. 2010 avtor/ica: Nina in Andrej
Temna zvezda tokrat nudi:
1. Izseki prvega dela predavanja dr. Jureta Mikuža: Vloga kiparstva v zgodnjih filmih Fritza Langa; pripravila Nina,
2. Prihaja že 20. Animafest; predstavitev svetovnega festivala animiranih filmov, v pogovoru z Igorjem Prasselom, programskim svetovalcem festivala, sicer pa programskim direktorjem Animateke; pripravil Andrej Tomažin,
3. Mini info blok.
ODDAJA V CELOTI!
Drage poslušalke in poslušalci, ljubiteljice in ljubitelji filma, prav lep pozdrav v novi Temni zvezdi, ki ji danes dela družbo glasba iz Langove filmske parabole »Metropolis«, posnete leta 1927. Izbira tovrstne podlage pa ni naključna. V prvem delu novega filmsko-radijskega druženja, posutega z zvezdnim prahom Fritza Langa, boste namreč lahko prisluhnili izsekom iz predavanja dr. Jureta Mikuža. V slednjem se je redni profesor dotaknil vloge kiparstva v zgodnjih filmih omenjenega filmskega režiserja.
Drugi del oddaje bo posvečen predstavitvi prihajajočega, že 20. »Animafesta«, ki se bo med prvim in šestim junijem odvijal v Zagrebu. Več o mednarodnem festivalu animiranega filma vam bo povedal Igor Prassel, programski svetovalec festivala, sicer pa programski direktor »Animateke«. Z njim se je za vas pogovarjal Andrej Tomažin.
Kot obljubljeno, boste v prvi, daljši, a občasno prekinjeni radijski sekvenci z našimi kratkimi vpadi, lahko prisluhnili posameznim izsekom prvega dela predavanja Jureta Mikuža, ki je prejšnji ponedeljek potekalo v »Cankarjevem domu«.
Prisluhnimo zdaj dr. Juretu Mikužu; kako in zakaj je sploh prišlo do tovrstne tematizacije Langovega dela, v navezavi na Langovo vez s Karlom Grossmanom, pionirjem slovenskega filma:
Nasploh je znano, da obstaja prava pravcata zapuščina kiparskih del Fritza Langa iz časa njegovega bivanja pri Grossmanovih v Ljutomeru, ki pa jo je družina Grossman podarila »Filmskemu muzeju« v Ljubljani. A kakšne karakteristike odlikujejo omenjena Langova kiparska dela, s poudarkom na njegovih ljutomerskih vazah:
Dr. Jure Mikuž se z Langom ukvarja v več knjigah, pri čemer je na primer v knjigi, izdani leta 1985, raziskoval inspirativne vezi Langa v odnosu do Ljutomera, pri čemer bi bil lahko eden od teh vplivov gotski kapitel ljutomerske župne cerkve.
A okoli Langovega bivanja pri Grossmanovih in nasploh okoli njegovega celotnega, zlasti intimnega življenja, se vije rahla enigmatičnost:
Torej Lang, kljub temu da je odšel na fronto, ni pozabil na omenjene kipe. Pravzaprav ni nikoli pozabil niti na svojo ljubezen do likovne dejavnosti, o čemer na primer priča tudi odkriti berlinski dnevnik, v katerem je po Mikuževih besedah moč prebrati, da je Lang tudi v Galiciji našel čas za umetnost; tako je v nekem rudarskem mestu naredil fresko sv. Barbare, zaščitnice rudarjev.
Prav vse te svoje izkušnje pa je kasneje s pridom uporabljal v svojih filmih. Kako pa se je Lang kot filmski režiser - v odnosu do kiparstva - oblikoval, pri čemer je v enem od intervjujev na primer dejal, da je po njegovem mnenju prav režiser tisti, »ki drži vse skupaj«, predvsem pa deluje kot nekakšen služabnik scenariju kot konstitutivnemu elementu filma:
Kakšen pa je bil nasploh odnos Langa kot filmskega ustvarjalca do drugih umetnosti, zlasti v navezavi na kiparstvo:
Kaj pa je ugotovila Frieda Grafe, nemška filmska kritičarka, o odnosu med dekorativnostjo in kiparskimi elementi, v navezavi do konstrukcije pomenov v Langovih filmskih podobah:
S to mislijo bomo tudi zaključili prvi del predvajanja izsekov Mikuževega predavanja o vlogi kiparstva v zgodnjih Langovih filmih; drugi del, ki se je odvijal včeraj v »Cankarjevem domu«, bo sledil v naslednji Temni zvezdi.
---
Zdaj pa prisluhnimo Igorju Prasselu – z njim se je pogovarjal Andrej - ki nam bo natančneje predstavil prihajajoči festival animiranega filma v Zagrebu, »Animafest«:
To bi bilo za danes tudi vse. Hvala, ker ste bili z nami in se vnovič slišimo čez 14 dni. Današnjo oddajo sva pripravila Nina Cvar in Andrej Tomažin, v eter pa jo je pomagal spraviti Primož.
---
Mini info blok:
-četrtek, 3. 6. 2010 ob 20.00, Kulturni center Q, Klub Monokel, Metelkova mesto, Ljubljana; Lezbično-feministična univerza: Filmske reprezentacije lezbijk na velikem platnu: podoba lezbične vampirke, ki je vrh svoje popularnosti dosegla v 70-ih letih prejšnjega stoletja, na primeru filma Les lčvres rouges (1971; režiser Harry Kümel).
Več:
http://www.kulturnicenterq.org/
- Filmski festival "Na poti" 2010 (14.6-20.6.2010, na različnih lokacijah po Ljubljani). Več:
http://filmskifestivalnapoti.weebly.com/
- Kino Otok 2010: Tudi letos se išče film! Javni poziv za Video na plaži 2010 Več:
- jutri pa obisk prof. dr. Shannon Bell v Ljubljani:
2. junij 2010, 12:00 - 14:00, FDV, predavalnica 1, predavanje: Shooting theory in 2.6.2010, 20.00, Cafe Open, Hrenova 19, Premierna predstavitev nove knjige Fast Feminism.
