Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Fritz Lang in 20. Animafest (3156 bralcev)
Ponedeljek, 31. 5. 2010
Nina in Andrej





Drage poslušalke in poslušalci, ljubiteljice in ljubitelji filma, prav lep pozdrav v novi Temni zvezdi, ki ji danes dela družbo glasba iz Langove filmske parabole »Metropolis«, posnete leta 1927. Izbira tovrstne podlage pa ni naključna. V prvem delu novega filmsko-radijskega druženja, posutega z zvezdnim prahom Fritza Langa, boste namreč lahko prisluhnili izsekom iz predavanja dr. Jureta Mikuža. V slednjem se je redni profesor dotaknil vloge kiparstva v zgodnjih filmih omenjenega filmskega režiserja.

Drugi del oddaje bo posvečen predstavitvi prihajajočega, že 20. »Animafesta«, ki se bo med prvim in šestim junijem odvijal v Zagrebu. Več o mednarodnem festivalu animiranega filma vam bo povedal Igor Prassel, programski svetovalec festivala, sicer pa programski direktor »Animateke«. Z njim se je za vas pogovarjal Andrej Tomažin.

Kot obljubljeno, boste v prvi, daljši, a občasno prekinjeni radijski sekvenci z našimi kratkimi vpadi, lahko prisluhnili posameznim izsekom prvega dela predavanja Jureta Mikuža, ki je prejšnji ponedeljek potekalo v »Cankarjevem domu«.

Prisluhnimo zdaj dr. Juretu Mikužu; kako in zakaj je sploh prišlo do tovrstne tematizacije Langovega dela, v navezavi na Langovo vez s Karlom Grossmanom, pionirjem slovenskega filma:















Nasploh je znano, da obstaja prava pravcata zapuščina kiparskih del Fritza Langa iz časa njegovega bivanja pri Grossmanovih v Ljutomeru, ki pa jo je družina Grossman podarila »Filmskemu muzeju« v Ljubljani. A kakšne karakteristike odlikujejo omenjena Langova kiparska dela, s poudarkom na njegovih ljutomerskih vazah:















Dr. Jure Mikuž se z Langom ukvarja v več knjigah, pri čemer je na primer v knjigi, izdani leta 1985, raziskoval inspirativne vezi Langa v odnosu do Ljutomera, pri čemer bi bil lahko eden od teh vplivov gotski kapitel ljutomerske župne cerkve.

A okoli Langovega bivanja pri Grossmanovih in nasploh okoli njegovega celotnega, zlasti intimnega življenja, se vije rahla enigmatičnost:















Torej Lang, kljub temu da je odšel na fronto, ni pozabil na omenjene kipe. Pravzaprav ni nikoli pozabil niti na svojo ljubezen do likovne dejavnosti, o čemer na primer priča tudi odkriti berlinski dnevnik, v katerem je po Mikuževih besedah moč prebrati, da je Lang tudi v Galiciji našel čas za umetnost; tako je v nekem rudarskem mestu naredil fresko sv. Barbare, zaščitnice rudarjev.

Prav vse te svoje izkušnje pa je kasneje s pridom uporabljal v svojih filmih. Kako pa se je Lang kot filmski režiser - v odnosu do kiparstva - oblikoval, pri čemer je v enem od intervjujev na primer dejal, da je po njegovem mnenju prav režiser tisti, »ki drži vse skupaj«, predvsem pa deluje kot nekakšen služabnik scenariju kot konstitutivnemu elementu filma:















Kakšen pa je bil nasploh odnos Langa kot filmskega ustvarjalca do drugih umetnosti, zlasti v navezavi na kiparstvo:















Kaj pa je ugotovila Frieda Grafe, nemška filmska kritičarka, o odnosu med dekorativnostjo in kiparskimi elementi, v navezavi do konstrukcije pomenov v Langovih filmskih podobah:















S to mislijo bomo tudi zaključili prvi del predvajanja izsekov Mikuževega predavanja o vlogi kiparstva v zgodnjih Langovih filmih; drugi del, ki se je odvijal včeraj v »Cankarjevem domu«, bo sledil v naslednji Temni zvezdi.

---

Zdaj pa prisluhnimo Igorju Prasselu – z njim se je pogovarjal Andrej - ki nam bo natančneje predstavil prihajajoči festival animiranega filma v Zagrebu, »Animafest«:















To bi bilo za danes tudi vse. Hvala, ker ste bili z nami in se vnovič slišimo čez 14 dni. Današnjo oddajo sva pripravila Nina Cvar in Andrej Tomažin, v eter pa jo je pomagal spraviti Primož.

---

Mini info blok:

-četrtek, 3. 6. 2010 ob 20.00, Kulturni center Q, Klub Monokel, Metelkova mesto, Ljubljana; Lezbično-feministična univerza: Filmske reprezentacije lezbijk na velikem platnu: podoba lezbične vampirke, ki je vrh svoje popularnosti dosegla v 70-ih letih prejšnjega stoletja, na primeru filma Les lčvres rouges (1971; režiser Harry Kümel).

Več:

http://www.kulturnicenterq.org/

- Filmski festival "Na poti" 2010 (14.6-20.6.2010, na različnih lokacijah po Ljubljani). Več:

http://filmskifestivalnapoti.weebly.com/

- Kino Otok 2010: Tudi letos se išče film! Javni poziv za Video na plaži 2010 Več:

http://www.isolacinema.org/aktualno/novice/tudi-letos-se-isce-film-javni-poziv-za-video-na-pl/

- 27. Kassel Documentary Film and Video Festival poziva k prijavam:

http://www.filmladen.de/dokfest/news/?lang=en

- 26. international Short Film Festival Berlin poziva k prijavam:

http://www.interfilm.de/download/festival_10/if26_reglement.pdf

- jutri pa obisk prof. dr. Shannon Bell v Ljubljani:

2. junij 2010, 12:00 - 14:00, FDV, predavalnica 1, predavanje: Shooting theory in 2.6.2010, 20.00, Cafe Open, Hrenova 19, Premierna predstavitev nove knjige Fast Feminism.


Komentarji
komentiraj >>