Politika> OFF Program

petek, šestindvajsetega marca dva tisoč štiri
Petek, 26. 3. 2004

avtor/ica: Karmelina

Tudi po Evropi protestirajo proti napadu na Hamasovega vodjo
... ZDA spet podprle svoje izraelske kolege...
... na Slonokoščeni obali v spopadu mrtvih 25 ...
... srbska skupščina začela obravnavati kosovsko vprašanje ...
... županska konferenca v Ljubljani ...


Kristusov pasijon, kontroverzni film Mela Gibsona, še vedno vznemirja in hkrati navdušuje svetovno javnost. Potem ko sta ob spremljanju filma doživela srčni napad 50-letna Američanka in 43-letni brazilski prezbiterijanski duhovnik, pa je film nekaterim potrkal na zavest.

Vest se je zbudila 21-letnemu Danu Leachu iz Teksasa, ki je po ogledu filma odkorakal na policijsko postajo in priznal, da je umoril svoje noseče dekle. Film o Kristusovem trpljenju ga je tako impresioniral, da se je skesal. Leach je razkril, da je dekle, ki so jo našli mrtvo 18-ega januarja, ubil lastnoročno. Nato je še ponaredil depresivno poslovilno pismo in umor zrežiral tako, da je izgledalo, kot da se je dekle obesilo samo.

Film o zadnjih urah Kristusovega življenja, ki je morilca spodbudil, da izpove svoj greh, je od prvega dne predvajanja najbolj gledan film v ZDA in Veliki Britaniji, kljub temu da se je še pred njegovo premiero dvigal prah. Za kontra-efekt temu filmu pa bodo v ameriških kinematografih istočasno vrteli tudi legendarno Monty Pythonovo parodijo »Brianovo življenje.« Pa naj se ameriške črede odločijo, kje tiči resnica o Kristusu.

V Varnostnem svetu Združenih narodov so članice včeraj glasovale o resoluciji proti Izraelu, ki predvideva obsodbo načrtnega uboja voditelja skrajnega palestinskega gibanja Hamas, šejka Ahmeda Jasina, in poziv h koncu politike likvidacij. Enajst od petnajstih članic je glasovalo za predlog, štiri države: Nemčija, Velika Britanija in Romunija so se glasovanja vzdržale, in samo glas ene članice je dovolj, da blokira resolucijo. Tokrat so veto izkoristile ZDA in s tem po svoji stari navadi podprle Izrael.

Ameriški veleposlanik pri Združenih narodih John Negroponte je osnutek resolucije označil za »enostranskega«, predstavnik Palestincev Nasi al Kidva pa je opozoril na to, da so ZDA doslej preprečile že 28 resolucij proti Izraelu. S tem, ko ZDA blokirajo vsakršen mednarodni poskus pritiska na to državo, na nek način dopuščajo morijo, ki se vleče že predolgo časa. Namige, da naj bi izraelska vlada po uboju Jasina načrtovala tudi odstranitev Arafata, je izraelski minister Zahi Hanegbi odločno zavrnil. Kot je dejal, likvidacija Arafata ni njihov cilj. Hanegbi upa, da bo Arafat popustil in se sam odmaknil od dnevne politike. Močno dvomimo!

Dvomimo pa tudi, da se bo situacija v Iraku izboljšala, saj spet prihajajo poročila o ognju med ameriškimi in iraškimi vojaki. V najnovejšem spopadu v Faludži so bile zjutraj ubite štiri osebe, z ranami pa sta jo živa odnesla dva Američana. Pritisk, ki ga ameriški vojaki v okupiranem Iraku doživljajo vsak dan, je za nekatere »too much«. Narašča namreč depresivnost, nizka motiviranost in samomorilnost. Bilanca lanskega leta je kar 23 samomorov med ameriškimi vojaki. Pa se je ponovil zalivski sindrom, tisto, kar se je dogajalo že med prejšnjo vojno v Iraku.

Nič bolj mirno pa ni na Slonokoščeni obali, kjer je v spopadu, ki ga je povzročil shod politične opozicije, umrlo 25 ljudi. V glavnem mestu Abidžan je izbruhnilo nasilje med varnostnimi silami in civilisti. Vlada je demonstracije proti njej označila kot »namensko oborožen upor«. Današnji nemir je bil še eden v nizu spopadov med vladajočo koalicijo in njenimi nasprotniki, ki trajajo že leto in pol, odkar so ubili opozicijskega generala Roberta Gueia.

V srbski skupščini so se spopadli z obravnavanjem kosovskega vprašanja. Sprejeli so resolucijo o Kosovu. Z njo naj bi se vlada zavezala, da poskrbi za zaščito srbske skupnosti v pokrajini. V predlogu resolucije je opredeljena teritorialna in politična avtonomija za kosovske Srbe, ki pa ne bi določila končnega statusa. Za resolucijo je po poročanju tiskovne agencije Beta glasovalo 220 poslancev.

V naši, zadnje čase sivi prestolnici, se je danes zbral kup županov in županj prestolnic iz držav pristopnic in kandidatk za Evropsko unijo. Ljubljansko županjo Danico Simšič smo pocukali za rokav, da nam pove več o konferenci:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Kaj je namen konference? Gre samo za izmenjavo mnenj, ali pa se določajo tudi kakšna izhodišča za nadaljnjo politiko?

////////////////////////////////////////////////////////////


Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=3548