Glasba> Tolpa bumov

THE OPUS - First Contact (Ozone, 2002)
Petek, 18. 7. 2003

avtor/ica: Bozji_dar

Klikni za veliko sliko: the opus - first contact Prizorišče današnje zgodbe: vetrovno mesto Chicago. Chi-Town hip-hop scena zadnja leta plodna kot le redkokje. Bendi, ki so se nam najbolj vtisnili v spomin: zvezdnati Common, All Natural s svojim krujem Family Tree, Molemen s svojo ekipo in najfinejši od vseh Thawfor in Rubberoom ter celotni opus, ki je izšel iz te, na žalost že pokojne, ekipe MC-jev, DJ-jev in hip-hop producentov.

Današnja zasedba The Opus, povprečnemu hip-hop fenu zveni precej neznano, nemara zanje slišite sploh prvič, čeprav bi le stežka rekli, da gre za kakšne novodošle ustvarjalce v svetu podzemnega hip-hopa. Če se vam bo v naslednje tričetrt ure zazdelo, da ste ta zvok že nekoč nekje ujeli v svoje radovedno ušesje, se ne boste zmotili. Za imenom The Opus se namreč skriva producentska ekipa danes že omenjenih Rubberoom, ki so nas vrgli na rit tam nekje na prehodu v novo tisočletje s svojo »veliko« ploščo Architechnology. V osnovi zasedbo tvorita DJ Oats in DJ Stizo, ki sta šele po razpadu kolektiva Rubberoom konec lanskega leta izdala svoj prvenec First Contact. Plošča je sprva izšla izključno na Japonskem in se je dala dobiti samo kot drag uvozni artikel. Šele kasneje so jo izdali tudi za domače tržišče pri lokalni založbi Ozone.

S svojim značilnim zvokom, za katerega so si fantje izmislili skovanko »The Next Sound«, so skorajda revolucionarno posegli v polenjeno in že rahlo zdolgočaseno telo hip-hopa. Močno skompresirani beati z industrijskim prizvokom kovine v družbi z debelimi basovskimi linijami spominjajo na drum'n'bass upočasnjen na 90 BPM-ov. Pompozne melodije z apokaliptičnim nadihom, ki nemalokrat zvenijo prekleto filmsko, pa po drugi strani poskrbijo, da surova moč beatov pridobi finejšo, bolj teatralično plat. Prav nič se ne bi čudil, če bi se njuna glasba v bodočnosti pojavila v kakšnem celovečercu. V mislih imam nekaj takega, kot je npr. Jarmuschev Ghost Dog – The Way Of The Samurai, za katerega je soundtrack prispeval častiti RZA.

Če gledamo golo produkcijo inštrumentalov, ki se pojavijo na plošči First Contact, bi The Opus torej lahko uvrstili nekam med kreativni razčefuk Def Juxa in bolj mainstreamovsko speglano produkcijo R&B popevkarjev ala P. Diddy, vendar z dobršno mero priokusa po klasičnih ritmih stare dobre šola hip-hopa in neprimerno več inteligence ter senzibilnosti.

V vseh letih delovanja na lokalni čikaški sceni pa tudi širše, sta si The Opus nabrala celo kopico prijateljev, kar lahko že kar s prvim pogledom uzremo na plošči First Contact. To sicer ni njihov prvi kontakt s fenomenom gostujočega MC-ja, vendar pa je njihova guest lista kar impresivna. V prejšnjem RŠ hitu, s katerim bomo odprli Tolpo bumov, in se imenuje, ja že spet, First Contact, se pojavijo kar trije, eden boljši od drugega, Lord 360, Murs in IselfDivine. V skladbi Take Me To The Basement se razveselimo nezgrešljivega vokala varovanca založbe Def Jux Aesop Rocka. Poleg naštetih pa na plošči gostujejo še Slug ter manj znana Kenny B in Ricky Swords, kontinuiteta kolektiva Rubberoom pa se kaže v še enem jeznem, partizansko zvenečem komadu Live, kjer še enkrat blesti Lumba Of Rubberoom.

Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=7458