Politika> N-euro moment

Dokaz, da je tudi slovenski medijski prostor v imenu državotvornih interesov vladajoče politike in z njo prepletenega kapitala že prav monolitno enoumen, je, da, razen častnih izjem, med katere sodita radio, ki ga pravkar poslušate, in sestrska študentska radijska postaja v Mariboru, nobeno drugo medijsko trobilo večinskega diskurza ni poročalo o včerajšnjem prvem dejanju svojevrstnega kafkovskega procesa, ki se je odvijalo na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Aleksandar Todorović je predsednik društva Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov ter medijsko in javno nasploh eden najbolj izpostavljenih borcev za popravo krivice izbrisa 18.305-ih oseb iz registra stalnih prebivalcev, protiustavnega administrativnega genocida Republike Slovenije. Na zatožno klop so ga zaradi domnevne razžalitve in klevetanja v populistični oddaji Trenja postavili zasebni tožniki Andrej Šter, Slavko Debelak in Alenka Pervinšek Mesojedec. Prvo dejanje procesa je sicer, kako zgovorno, spodletelo zaradi proceduralne napake, toda sam sodni razplet tega procesa bo predvsem pokazal, ali je v tej državi in družbi fašistu še vedno moč javno in v obraz povedati, da je fašist.

Dokaz, da je tudi slovenski medijski prostor v imenu državotvornih interesov vladajoče politike in z njo prepletenega kapitala že prav monolitno enoumen, je, da, razen častnih izjem, med katere sodita radio, ki ga pravkar poslušate, in sestrska študentska radijska postaja v Mariboru, nobeno drugo medijsko trobilo večinskega diskurza ni poročalo o včerajšnjem prvem dejanju svojevrstnega kafkovskega procesa, ki se je odvijalo na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Aleksandar Todorović je predsednik društva Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov ter medijsko in javno nasploh eden najbolj izpostavljenih borcev za popravo krivice izbrisa 18.305-ih oseb iz registra stalnih prebivalcev, protiustavnega administrativnega genocida Republike Slovenije. Na zatožno klop so ga zaradi domnevne razžalitve in klevetanja v populistični oddaji Trenja postavili zasebni tožniki Andrej Šter, Slavko Debelak in Alenka Pervinšek Mesojedec. Prvo dejanje procesa je sicer, kako zgovorno, spodletelo zaradi proceduralne napake, toda sam sodni razplet tega procesa bo predvsem pokazal, ali je v tej državi in družbi fašistu še vedno moč javno in v obraz povedati, da je fašist.

Aktualno dogajanje zadnjih nekaj dni, predvsem govoričenje upokojenega beograjskega nadškofa Franca Perka v Kočevskem Rogu in državnozborsko jajcanje o takoimenovanih vojnih zakonih, kar sta eklatantna primera revizije kolaboracionizma in s tem seveda tudi fašizma in nacizma, sicer daje slutiti, da v tej državi in družbi že sedaj ni več moč fašistu v obraz reči, da je fašist. Oziroma, da je to privilegij, ki ga imajo na voljo zgolj še pravični in pokončni ljudje s hrbtenico, ki jih ni strah posledic morebitnega sodnega pregona razžaljenih zasebnih tožnikov. In mednje gotovo sodi tudi Aleksandar Todorović.

Golo in z dokumenti te države dokazljivo dejstvo je, da so bili zasebni tožniki Andrej Šter, na dan izbrisa notranji minister, Slavko Debelak, takrat državni sekretar za upravno-pravne zadeve, in Alenka Pervinšek Mesojedec, v tistih časih državna podsekretarka na taistem represivnem ministrstvu, ključni izvrševalci politično in nacional-šovinistično motiviranega izbrisa 18.305-ih oseb, državljanov nekdanjih republik bivše države, iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Nenazadnje to pričajo njihovi podpisi na zajetnem kupu uradnih dokumentov, ki jih v zasebni zbirki hrani tudi Aleksandar Todorović. Po več odločbah ustavnega sodišča je nepreklicno jasno tudi, da je bil izbris nezakonit in protiustaven. Po več letih agonije izbrisanih in ignorance odločb ustavnega sodišča s strani države, ker status in pravice še vedno niso povrnjene vsem izbrisanim, bodo naposled intervenirala Evropska sodišča. Jasno pa je tudi, da danes razžaljeni tožniki Šter, Debelak in Mesojedčeva za to nezakonito in fašistično dejanje države Slovenije kot takrat odgovorne osebe pač ne bodo nikoli odgovarjali. Še več, celo v zadnjem času je bilo moč Slavka Debelaka javno slišati, da prav ničesar ne obžaluje in da bi tudi danes ponovno ravnal tako, kot je leta 1992.

Obdolženec razžalitve in klevetanja, Aleksandar Todorović, se je sicer na ta svojevrsten kafkovski sodni proces dobro pripravil. V svoj bran namerava poklicati in zaslišati vrsto prič. Tudi včeraj na sodišču mu je ob boku stala dvajseterica izbrisanih aktivistov. Zgovorno dejstvo je, da je sam začetek tega kafkovskega sodnega procesa onemogočila prav proceduralna napaka. Nenazadnje si številni v tej državi prav za proceduralno napako prizadevajo prikazati tudi sam izbris. Dejanja in stališča odgovornih, mednje sodi tudi ta poskus zasebne tožbe zoper Aleksandra Todorovića, sicer sama zase pričajo, da o napaki pač ne moremo govoriti, saj je šlo za načrtovano in sistematično početje. Ob stalno bivališče in vse pravice, ki iz njega izhajajo, so bili namreč samo novonastali tujci iz južnih republik ranjke države.

Že sama obravnava, ki ni bila glavna, kot se je proceduralno narobe na vabilu na obravnavo zapisalo uradnikom ljubljanskega Okrožnega sodišča, pač pa poravnalna, je sicer pokazala, da so se zasebni tožniki in - pa tvegajmo še eno tožbo – fašisti Andrej Šter, Slavko Debelak in Alenka Pervinšek Mesojedec nekoliko zaleteli. Od sodnega pregona Todorovića bi bili namreč pripravljeni odstopiti, če se je ta pripravljen javno opravičiti. Temu to v resnici ne pride niti na kraj pameti. Vse dokler bo namreč Republika Slovenija ne na vladavini prava temelječa država, kar dokazuje nespoštovanje odločb Ustavnega sodišča, je vsaka javna pozornost okoli fašistične narave izbrisa in fašistov, ki so ga po naročilu svojih političnih gospodarjev izvajali, za izbrisane več kot dobrodošla.

Toda kljub včerajšnji sodni farsi, ki jo predstavlja ta kafkovski proces zoper Aleksandra Todorovića, so domača enoumna in državotvorna občila onemela in tako poskrbela, da je ta minil brez omembe vredne javne pozornosti. Kronski dokaz torej, da Slovenija pač ni več država, v kateri lahko fašistu povsem mirno v obraz rečeš, da je fašist. In vsaj to bi nas pa že res lahko nekoliko skrbelo.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem s sodnim pregonom Aleksandra Todorovića s strani razžaljenih in nikoli kaznovanih izvrševalcev izbrisa v zobeh prispeval Tomaž Z.