V tokratnem Zeitgeistu smo se osredotočili na življenjske izkušnje posameznikov, na katere je vojna proti terorizmu delovala kot vrnitev grozot koncentracijskih taborišč.
GUANTANAMO – koncentracijsko taborišče
V tokratnem Zeitgeistu smo se osredotočili na življenjske izkušnje posameznikov, na katere je vojna proti terorizmu delovala kot vrnitev grozot koncentracijskih taborišč.
V Cankarjevem domu se je v sredo 19. novembra okoli 150 poslušalcev zbralo na okrogli mizi posvečeni kršenju človekovih pravic v Guantánamu, kjer sta svoji zgodbi predstavila Mirat Kurnaz, ki je bil v taborišču zaprt 4 leta in 8 mesecev in Nadža Dizdarević, žena enega od zapornikov. Okroglo mizo je v okviru ljubljanskega filmskega festivala organizirala Amnesty International Slovenija, na njen pa so sodelovali še Katja Šugman iz Pravne fakultete v Ljubljani, Camilla Jelbart iz mednarodnega sekretariata AI v Londonu in Milan Brglez iz FDV-ja.
Svojo življenjsko zgodbo nam lahko predstavita zgolj protagonista okrogle mize. Nadža Dizdarević:
Naj spomnimo, da je ameriško zvezno sodišče v Washingtonu za tako imenovano alžirsko skupino, med katerimi je tudi mož gospe Dizdarević, odločilo, da je njihovo pridržanje nezakonito.
Sedaj pa zgodba Murata Kurnaza, ki je o svoji usodi spregovoril tudi v knjigi z naslovom »Pet let mojega življenja- Poročilo iz Guantanama« :
Na vprašanje, kaj je Guantanamo, Kurnaz odgovarja:
O ameriškem cinizmu brez primere Kurnaz v svoji knjigi spregovori v naslednjem odstavku: »Veš kaj so Nemci naredili z Judi?« Reče ameriški vojak. »Točno to bomo naredili z vami.«
Na vprašanje, če verjame obljubam novoizvoljenega predsednika Obame, ki je obljubil zaprtje taborišča, pa Kurnaz pravi:
Kakšna je vloga zdravnikov v taborišču:
Čeprav na prostosti se Nadža Dizdarevič pri opozarjanju na zaprtje svojega moža in boju za njegovo osvoboditev sooča z vsakovrstnimi vsakodnevnimi pritiski. Da se ti lahko konkretizirajo v obliki fizičnega nasilja pa je izkusila ob naslednjem dogodku:
Usodi Murata in Nadže nista bili predstavljeni zato, da bi prestrašili poslušalca. Gospa Dizdarević je vsem udeležencem zaradi bojazni, da posameznik v svetu velikih sil ne more spremeniti ničesar, sporočila naslednje:
