Svetovna meteorološka organizacija je sporočila, da je ozonska luknja nad Antarktiko največja in najnevarnejša doslej, saj je stopnja ozona plina, ki zaustavlja ultravijolične žarke, najnižja doslej. Da bi poizvedeli kaj več o tem, smo poklicali Marka Olivera, tiskovnega predstavnika Svetovne meteorološke organizacije in opravili krajši pogovor:
///////////////////////////////////////////////////
Berete anti-onesnaževalski OFF Program Radia Študent!
NATO paktu se apetiti večajo. Predsednik odbora za zunanjo politiko ameriškega senata Richard Lugar je vložil predlog zakona, s katerim Združene države podpirajo širitev alianse, v doglednem času pa si želijo prilastiti še Hrvaško, Makedonijo, Albanijo in Gruzijo. Predlog zakona tudi predvideva, da se na novembrskem vrhu NATO v Rigi vse omenjene države potreplja po hrbtu za njihov napredek. Lugra so pri tem že podprli razni republikanski senatorji. Ostale novice iz Združenih držav je za Radio Študent predstavila naša tamkajšnja dopisnica Lidija Poljaček:
///////////////////////////////////////////////////
Američani niso edini nezadovoljni z napovedmi Severne Koreje glede jedrskih poskusov. Južna Koreja je svojo pol-soimenjakinjo že pozvala, naj o svoji nameri premisli, južnokorejski predsednik Roh Moo-hyun pa je napovedal, da bo prihodnji mesec sklical vrh voditeljev Japonske in Kitajske, ki naj bi pomagal umiriti napetosti. K temu poziva tudi generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan. Južnokorejski minister za združitev Lee Jong-Seok je modro ocenil, da bo Severna Koreja s poskusi nadaljevala, če bodo šeststranska pogajanja neuspešna. Mimogrede, pogajanja se morajo najprej sploh obnoviti.
O pogajanjih pa očitno ni govora na Bližnjem vzhodu. Zamaskiranci so na Zahodnem bregu iz mimo vozečega avtomobila ubili Mohameda Odo, lokalnega vodjo Hamasa, ko se je odpravljal v mošejo. Izraelska vojska vpletenost zanika, zaradi nasilja med pripadniki Fataha in Hamasa, ki je izbruhnilo pred kratkim, pa se sumi, da je šlo za medpalestinsko nasilje. Izrael pa ne zanika letalskega napada z raketo, ki je na severu Gaze zadela nek avtomobil in ranila pet potnikov, pripadnikov Islamskega džihada. Žrtve naj bi bile, tako Izrael, vpletene v izstreljevanje raket na izraelsko ozemlje.
Stanje na Bližnjem vzhodu je za delitev naukov izkoristila ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice, ki se je v okviru bližnjevzhodne turneje že sestala s predstavniki Savdske Arabije in Egipta. Riceova je takoimenovane skrajne palestinske skupine pozvala, naj sodelujejo s palestinskim predsednikom Abasom in ob tem ocenila, da gibanje Hamas ne more vladati regiji. Poleg tega je natresla še par besed o viziji demokratične Palestine, ki bo živela v miru z demokratičnim Izraelom.
O miru ne duha ne sluha niti v Ugandi. Ugandska vojska je sporočila, da je obnovila operacije, s katerimi želi, kljub mirovnim pogovorom poloviti uporniško »Lord's Resistance Army« na severu Ugande. Po besedah predstavnika vojske uporniki niso v celoti izpolnili dogovora in se zbrali v nevtralnih conah v južnem Sudanu v septembrskem roku. V isti sapi predstavnik vojske pravi, da zadnja poteza vojske ne bi smela omajati pogovorov med vlado in uporniki. Namestnik vodje upornikov Vincent Otti pa je izjavil, da bi potrebovala uporniška vojska več časa, da bi premestila svoje vojake.
Uporniki so uporni tudi v Iraku, vendar tokrat brez sreče. Iraški minister za industrijo Favzi al Hariri je preživel neuspešni trojni bombni napad v Bagdadu, v katerem je sicer uspešno umrlo dvanajst ljudi, med njimi tudi trije ministrovi varnostniki, ranjenih pa je še sedemdeset ljudi. Tudi drugod po državi ni mirno. V Bakubi je bila napadena policijska patrulja, ubita sta bila dva policista, pet ljudi je bilo ranjenih. Na drugi strani je bil v okolici Kirkuka ubit ameriški vojak.
Če se je terorizem v Iraku razbohotil, pa se je na Severnem Irskem pomiril oziroma izginil. Britanski minister za Severno Irsko Peter Hain je dejal, da se je Irska republikanska armada temeljito preobrazila in ne predstavlja več teroristične grožnje. Danes naj bi objavili poročilo neodvisne opazovalne komisije, ki je preiskovala med drugim tudi dejavnosti IRE. Iz podrobnosti poročila, ki so v javnost že pricurljale, se da sklepati, da je IRA spoštovala deklaracijo iz lanskega julija, s katero se je odrekla nasilju. Kot je povedal minister Hain, je vojaško delovanje IRE minilo, saj so izbrali drugačno, demokratično pot.
Demokratično pot bi radi videli tudi na Balkanu. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je na zasedanju v Strasbourgu sprejela resolucijo o Balkanu, v kateri je podprla sprejem držav modnoimenovanega Zahodnega Balkana v Unijo. Prav tako je pozvala k oblikovanju časovnega načrta za njihovo vključitev. Resolucija je bila sprejeta drugi dan zasedanja po razpravi o poročilu o razmerah na Balkanu in nastopih albanskega premiera Berishe in predsedujočega ministrskemu svetu BiH Terzića. Berisha je agitiral za neodvisnost Kosova, ločeno razpravo o tej pokrajini pa je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope preložila na prihodnje zasedanje.
V luči predvolilnega boja za obstanek po lokalnih volitvah na domači grudi, ugotovitev računskega sodišča v porevizijskem poročilu o popravljalnih ukrepih Mestne občine Ljubljana pri gradnji stadiona, nikakor ne gre v prid aktualni županji. Ugotovitev je namreč skoraj v celoti negativna, svoj komentar o zadevi pa je z nami delila sama županja Danica Simšič:
///////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>