Protiarhitekt je strip, ki riše zgodbo o propadu osebe profesorja zgodovine. Kot nek vodilni vzrok njegovega padca se v zgodbi pokaže laž ali bolje; zgodba je sledenje posledici zavestne odločitve o življenju z lažjo. >>

Samo vprašanje časa, kdaj bodo mladeniči z ozkimi kavbojkami, debelookvirnimi očali in usnjenimi telovniki zavohali tudi stripe. >>

Recenzija skicirke, ki končno ni le material za hvaležne fene ali nuja za tisti centimeter v metru knjig knjižne police salonskih intelektualcev. >>

Kmalu po neslutenemu in megalomanskemu uspehu stripa Maus, izpod svinčnika Arta Spiegelmana leta 1986, je avtor izjavil, da iz nesrečne zgodbe svojega očeta ne bo napravil krave molznice. Letošnjo jesen je izšla knjiga Metamaus. Je avtor zagrizel v zarečeni kruh in naredil knjigo ki bo nedvomno prodajni hit že zaradi svojega naslova? >>

Vsake toliko stripovski bralec pozabi, da ima v rokah svojsten medij, ki mu ni para. To pomeni, da stripi nikakor niso le zamrznjeni filmi, ali ilustrirani romani, temveč nam ponujajo edinstven jezik. Ta pozabljivost je precej logična, če upoštevamo, da se najbolj popularni stripi ta hip držijo najbolj klasičnih pripovedovalskih tehnik. >>

Kot se za prvi podopustniški Striptiz edino spodobi, bomo začeli počasi in z užitkom. S tema dvema besedama, bi lahko opisali tudi konzumiranje stripovskega festivala v Hercegnovem, priobalnem mestu čudovite Črne Gore. >>

Kot obljubljeno se v tokratnem Striptizu ne bom dotaknil samopomilovalnih avtorjev in zamorjenih tem. Za to niti ni potrebe, kajti razlogov za stripovsko veselje je v Sloveniji več kot dovolj. Z otvoritvijo razstave Risba v stripu na Slovenskem v Mestni galeriji Ljubljana, se je namreč začelo pravo stripovsko poletje, ki bo trajalo še tja do sredine oktobra. >>

V umetnosti, ki se razvija tako bliskovito, kot se ravno strip, bi potrebovali več ljudi, ki bi vestno opazovali vsako njegovo evolucijo, jo opisali in na neki način ovrednotili.
Žal je tako, da tovrstne stvari avtorji počnemo silno neradi. Po eni strani ne čutimo, da bi to lahko bila naša dolžnost, po drugi pa se zdi, da je bolje usmerjati energijo v ustvarjalnost kot pa v monotono pisanje o stripih.
Kako pa o tem razmišlja Ivan Brunetti? >>

Letošnje leto se je za ljubitelje stripa začelo precej dobro. Na potezi so namreč ponovno velikani svetovnega stripa s svojimi novimi izdajami. Že v začetku leta je z novim albumom postregel Gilbert Hernandez, nekaj kasneje Daniel Clowes - čeravno gre le za ponovno izdajo zgodbe, ki je izhajala v New York Timesu -, v mesecu maju pa je na police prišel Paying for it, album Chesterja Browna. Slednji bo tudi podrobneje predstavljen v tokratnem Striptizu. >>

Že v prejšnjem Striptizu je bilo govora o velikem pohodu francoskega stripa v Ljubljani, ki se je začel z razstavo Strip v Louvru, Louvre v Šiški, nadaljeval z bolj ponesrečenim Narisanim koncertom in končal z obiskom Matthiasa Lehmanna. Slednji je v Šiški predstavljal svoj nov strip Ezekielove solze, ki je ravnokar izšel pri Forumu Ljubljana. Kot se spodobi, je torej vrhunec tega stripovskega sklopa prišel ravno na koncu. >>

Z razstavo del znanih francoskih stripovskih avtorjev 25. marca z naslovom Strip v Louvru, Louvre v Šiški, se je v Kinu Šiška pričel Mesec francoskega stripa. Ker gre za razstavo v t.i. centru urbane kulture, ni čudno, da je dogodek medijsko dobro podprt. Vse našteto daje slutiti, da se je strip prebil iz forme, kot pravi Grilc, »umetniškega artefakta in zato le robne knjižne zvrsti«. >>

Strip je nemi medij. Zato toliko bolj preseneča dejstvo, da je veliko število stripovskih avtorjev zelo povezanih z glasbo. Harvey Pekar je bil glasbeni kritik, Robert Crumb je sodeloval v večih glasbenih zasedbah, prav tako James Kochalka …

Kako se torej slišijo stripi?
>>

Za Scotta McClouda je Frank Miller nekoč izjavil, da je najverjetneje najpametnejši dečko v stripu. Zatorej niti ni čudno, da je Scott avtor treh prelomnih teoretskih knjig o tej umetnosti. V Slovenščino je bila pred kratkim prevedena njegova zadnja, z naslovom Kako nastane strip. >>

Izliti čustva na papir včasih ni le rutina in iskanje
pozornosti, temveč nuja skoraj vsakega umetnika. Zatorej ni
čudno, da se je poslužujejo skorajda vsi svetovni striparji.
Pa pri nas?

>>