Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

Ljubezen v sistemu Niklasa Luhmanna  (724 bralcev)
Torek, 8. 5. 2012

Nemški sociolog Niklas Luhmman se s knjižnim prvencem v slovenščini »Ljubezen kot strast: h kodiranju intimnosti« loteva ljubezni kot družbene ideologije. Kdaj govorimo o ljubezenski semantiki in kaj je pravo bistvo ljubezni, v ljubezenski ediciji Teoreme.

Objavljamo tudi posnetek celotne oddaje. >>

Mateja Kurir, komentarji

Pravičnost kot poštenost. Reformulacija. (706 bralcev)
Torek, 1. 5. 2012

Tokratna Teorema bo namenjena tebi, ki se sprašuješ, kaj je pravično, pa ne najdeš odgovora ali pa ti na uho prišepetavajo oblastniki, pa ne veš, če jim gre verjeti. Govorili bomo o knjigi "Pravičnost kot poštenost. Reformulacija", ki jo je napisal po mnenju mnogih najpomembnejši politični mislec 20.stoletja. Ob prevodu knjige Johna Rawlsa bodo svoje poglede z nami delili tudi trije filozofi: dr. Igor Pribac, dr. Luka Omladič in doktorski študent Dejan Savić. >>

RKHV vajenci, komentarji

Agambenov trikotnik med človekom in živaljo  (1124 bralcev)
Torek, 27. 3. 2012

Zakaj je razlika med človekom in živaljo ključno filozofsko vprašanje in kako nanj odgovarja Giorgio Agamben? V tokratni Teoremi kritično prebiramo svež prevod njegove knjige Odprto: človek in žival.

>>

Mateja Kurir, komentarji

Razgaliti seksualnost? (661 bralcev)
Sreda, 21. 3. 2012

Kultorološki simpozij je skušal razgaliti seksualnost, mi pa bomo skušali na podlagi posebej izbranih delcev predavanj razgaliti simpozij. In ko ga bomo razgaljali, bomo znova razgaljali seksualnost. Do nazga. Pa še dlje.

ODDAJA V CELOTI! >>

Robert Bobnič, komentarji

Aristotel - Retorika (1846 bralcev)
Torek, 13. 3. 2012

Aristotelova Retorika. Če ne zaradi drugega, bi jo morali brati zato, da vidite kaj je retorika in kaj manipulacija, ter morda začutite, kako ste predmet
marsičesa nehotenega tudi sami. >>

tadej meserko, komentarji

Predavanje Bojane Kunst: Projektni čas  (669 bralcev)
Torek, 6. 3. 2012

Posnetek predavanja Bojane Kunst - "O projektnem času" ki se je odvilo prejšnji teden v Cankrajevem domu. "Projekt je danes horizont ustvarjanja". Z dodanimi motnjami!
Želja vsakega poslušalca predavanj je, da bi lahko nemoteno motil predavatelja, ga dopolnjeval in mu postavljal vprašanja. V to vlogo se bomo danes postavil mi, z vaše perspektive pa bo vseskupaj izgledalo kot predavanje v srednji šoli, kjer v zadnji klopi sedite s sošolcem, ki s svojimi neumnimi pripombami, moti vašo >>

Jernej Kaluža, komentarji

Afekti pri Deleuzu in Lacanu  (1455 bralcev)
Torek, 31. 1. 2012

Poslušalka, poslušalec, v tokratni Teoremi se sprašujemo o tem, kaj je afekt? Sprašujemo se, potemtakem, kaj je afekt, medtem ko poslušamo besede Petra Klepca, filozofa in raziskovalca na filozofskem inštitutu ZRC Sazu, ki se je prejšnji četrtek na predavanju v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova spraševal natanko to: kaj je afekt v Deleuzovi, pa tudi Lacanovi filozofiji? Skratka afektivno, morda celo efektivno, mešamo besede predavanja, naše besede in ostale zvoke, šume in vzdihe.
ŠE KLIK DO ODDAJE (IN TU >>

Robert in Jernej, komentarji

Moralni relativizem (1373 bralcev)
Torek, 24. 1. 2012

»Ali ni včasih tako, da ob pihanju istega vetra enega izmed naju zebe, drugega pa ne? In enega, da komaj čuti, drugega zelo?
Gotovo.
Kako torej: ali porečeva, da je veter sam po sebi mrzel ali nemrzel, ali pa bova verjela raje Protagori, da je mrzel le za tistega, ki ga zebe, za onega, ki ga ne zebe, pa ne?« >>

tadej meserko, komentarji

Foucault revisited, zadnjič: Izkušnja (1412 bralcev)
Sreda, 18. 1. 2012

Znova ponavljamo večno aktualno misel Michela Foucaulta. Ponavljamo – in to dobesedno; ponavljamo tisto, kar smo že povedali, razstavljamo in sestavljamo na novo, vse to pa z namenom, da na nek koherenten in shematičen način poskušamo opredeliti po našem mnenju temeljni koncept celotnega Foucaultovega miselnega eksperimenta - izkušnjo. Koncept, ki ga večina interpretov spregleda, če ne celo zamolči. Koncept, ki se v angleščini in francoščini glasi natanko tako: experience, eksperiment. >>

Robert Bobnič, komentarji

Fredric Jameson in modernost modernizma (1337 bralcev)
Torek, 20. 12. 2011

Tokratna Teorema bo stopila na polje, kjer se v zadnjih letih spet drenja veliko umetnostnih zgodovinarjev, filozofov, sociologov, kulturologov in drugih humanistov. To polje se imenuje moderna, njene sadeže, ki jih še vedno pridno rojeva, pa bomo imenovali modernizem. Čeprav gre za že pretekli zgodovinski čas, saj baje sedaj živimo v hipermodernizmu, ki naj bi nasledil postmodernizem, je ravno ta moderna in njen modernizem po ameriškem filozofu Fredericu Jamesonu danes spet »back in business«. >>

Mateja K, komentarji

Foucault revisited, tretjič: Resnica in subjekt (1423 bralcev)
Sreda, 30. 11. 2011

Misel ni stabilen sistem, temveč nenehno spreminjajoča se smer, zato vsak velik mislec napreduje preko kriz. Še posebej to velja za Foucaulta, zato se ne smemo čuditi, če nenehno govori transformacijah, ne nazadnje o tisti, ki je bila potrebna, da bi analiziral to, "kar je označeno kot 'subjekt'; treba je bilo odkriti, katere so oblike in posameznosti odnosa do samega sebe, s katerimi se posameznik vzpostavi in prepozna kot subjekt«. Več o tem, kako, v najbolj teoretični oddaji ta hip. >>

Robert Bobnič, komentarji

Objekt stoletja v uganki moderne (2132 bralcev)
Torek, 1. 11. 2011

Tokratna Teorema bo po čudnem naključju govorila veliko prav o mrtvih in pozabljenih. V os, v torišče svojega spraševanja bo postavila spomin, spomin niča in spomin izgubljenih ter pozabljenih, ki se kot neizgovorljiva gmota, kot sistematično vodena tenzija po radikalnem izbrisu, po kljubovalni pozabi nikakor ne pustijo izbrisati. V os postavljamo spomin in izbris, spomenike in ruševine, odsotnost in praznino, ki so krojili zgodbo 20. stoletja. Prebirali bomo knjigo Gérarda Wajcmana Objekt stoletja.
>>

Mateja Kurir, komentarji

Filozofija čez mnogoterost (1357 bralcev)
Torek, 25. 10. 2011

Filozofija sama po sebi ne problematizira spoznavanja same sebe kot učenja in je učenje slednje prepuščeno vsakomur kot kreiranje lastnega načina spoznavanja. Pa vseeno ne moremo reči, da se filozofi niso lotevali obravnavanja načinov spoznavanja filozofije, le da se to početje ni razvilo na filozofski način v kakšno smer ali disciplino, pač pa je ostalo izvorno filozofsko odprto in široko, brez omejitev in dojemljivo za mnogoterost. V tokratni teoremi tematiziramo vstopanje v filozofijo. >>

tadej meserko, komentarji

Joga: refleksija in odrešitev od človeškega stanja (3056 bralcev)
Torek, 18. 10. 2011

Harmonija telesa in duha, vadba za ukinjanje stresa, strategija umirjanja, raztezne vaje, ki naredijo telo spet gibko, anti-aging, metoda za stik z Najvišjim, poduhovljenje telesa in utelešenje duha, meditacija, negibnost, askeza, disciplina, odrekanje, dihalne vaje, neverjetni položaji in akrobacije, mantranje, batik vzorci, ohlapne tunike in hlače: Seznam gesel, ki naj bi ovrednotili jogo, je neskončen, resnic o jogi je toliko, kolikor je mislečih subjektov in kolikor je oglaševalskih strategij.
>>

Anuška, komentarji

Foucault revisited, drugič: Politika in etika odnosa do sebe (2025 bralcev)
Torek, 11. 10. 2011

»Ne mislimo, da so kodeksi nepomembni niti da ostajajo nespremenljii. Toda lahko pa opažamo, da se konec koncev vrtijo okoli nekaj zelo preprostih in maloštevilnih načel: morda si ljudje glede prepovedi ne izmislijo kaj dosti več kot glede uživanja.« >>

Robert Bobnič, komentarji

Foucault revisited, prvič: Genealogija subjekta (2573 bralcev)
Torek, 27. 9. 2011

Z Nietzschejem bi lahko rekli, da so filozofi skoz tisočletja subjekta zavijali v pojmovne mumije, medtem ko ga Foucault skuša zajeti v njegovi živosti in konkretiziranosti. Nimamo več opravka z abstraktno in telo transcendirajočo miselno ali psihološko substanco, temveč s konkretnimi in utelešenimi procesi subjektivacije, ki skozi različne sestave sil tvorijo različne forme biti subjekt.
>>

Robert Bobnič, komentarji

Hiperenergična čitanka Slavoja Žižka (2979 bralcev)
Torek, 20. 9. 2011

O njem ste gotovo slišali že marsikaj, saj ima Žižek kot oseba in kot filozof tako prezenenco in tako konsistenco, da doma nemara do njega nihče ni ravnodušen. Nanj lepijo oznake kot so »filozofska svetovna zvezda«, »slovenska intelektualna blagovna znamka«, »radikalni levičar«, »filozof zabavljač«, »lacanovski marksist«, pa tudi za fašista in antisemita so ga že oklicali. Mi bomo skušali narediti križ čez te floskule in čim bolj neobremenjeno prelistali njegovo zadnjo čitanko, ki jo je uredl Peter Klepec. >>

Mateja Kurir, komentarji

Full contact anarhizem (1696 bralcev)
Torek, 6. 9. 2011

Ogromno govorimo.
Zelo veliko se pritožujemo.
Za nebroj stvari v družbi ugotavljamo da niso dobre.
Kljub vsemu zelo malo naredimo.
Počasi prihaja čas ko bo potrebno pričeti delovati.
Full contact anarhizem: to ni šport za gledalce! >>

tadej meserko, komentarji

O telesu smisla v smislu telesa:Jean-Luc Nancy spet govori slovensko  (2155 bralcev)
Torek, 21. 6. 2011

Dragi ljubitelji, oboževalci in zatiralci telesa, uživalci dotika in receptorji smisla, pozdravljeni v Teoremi, ki se vrača po dolgih počitnicah, da bi spregovorila o filozofiji Jean-Luca Nancya. V tokratni Teoremi bomo skušali od daleč pregnesti misel velikega misleca dotika, velikega misleca telesa, ki se zadnji mesec z novo knjigo bere tudi v slovenščini. >>

Mateja Kurir, komentarji

»Achtung Amerika!« - svoboda in enakost alla Americana (2205 bralcev)
Torek, 5. 4. 2011

Tema tokratne oddaje je Amerika in posebnost njene svobode. To pomeni, da nas bo zanimala in zadevala pot, po kateri je svoboda postala možna kot nujnost. Vi slabi uri bomo poizkušali odgovoriti na vprašanje, zakaj se v tako svobodni družbi, kot je ameriška, ljudje tako radi oklepajo vzvodov številnih strojev in naprav, misleč, da se v njihovem upravljanju skriva pot k edini možni svobodi tega sveta. >>

Igor Bijuklič, komentarji

Klossowski, naš bližnjik (3700 bralcev)
Torek, 22. 3. 2011

»Objekt sadizma je nem krog, kjer jezik razvija samega sebe: Sade, ujetnik, svetu ujetih bralcev zanika zmožnost branja. To počne tako učinkovito, da, če se vprašamo komu so bila njegova dela namenjena (in komu so namenjena danes), nam ostane samo en odgovor: nobenemu« (Michel Foucault).

Ob knjigi Pierra Klossowskega Sade, moj bližnjik nam bo vprašanje, kdo je komu bližji, Sade Klossowskemu ali Klossowski Sadu, postalo odvečno, saj oboje tvori tisto zunanjost našega sveta, ki nam je najbolj notranja. >>

Robert Bobnič, komentarji

Nekaj besed o Transkritiki Kojina Karatanija: O Kantu in Marxu (3284 bralcev)
Torek, 15. 3. 2011

Spoštovana, spoštovani. V nocojšnji teoremi bomo vzeli v roke razmišljanja Kojina Karatanija, predstavljena v samostojni publikaciji z naslovom Transkritika, podnaslovljena O Kantu in Marxu. Šlo nam bo za dvoje. Predstavili bomo pomembne točke Karatanijevega dela ter skušali opozoriti na pomenljive kvalitete in morebitne šibke točke znotraj Karatanijeve zastavitve, ki je prepoznanje problema in predlog njegove rešitve. >>

Peter Karba, komentarji

Anarhija (4033 bralcev)
Torek, 15. 2. 2011

O anarhiji danes ni prav veliko govora, še manj pa je govora o pravilno razumljeni anarhiji. Anarhizem je verjetno ena tistih političnih usmeritev, ki so jo ideološki aparati dominantnih zahodnih držav uspešno zmleli v prah, nato ta prah pometli na kupček, mu dodali nekaj veziva in ga preoblikovali v strašilo, ki niti malo ne liči originalu. V tokratnji Teoremi poizkušamo razkrinkati nekaj glavnih zablod o anarhizmu in razmisliti o prihodnosti. >>

tadej meserko, komentarji

Blagodejni učinki tržne tekme (2341 bralcev)
Torek, 28. 12. 2010

Številni so se spopadli z iskanjem logike znotraj ekonomije, enega prvih večjih poizkusov pa je pred skoraj 250imi leti opravil velikan ekonomije, sicer pa v svojem času znan še kot filozof, to je Adam Smith. V pričujoči oddaji bomo s pomočjo Bernarda Brščiča, profesorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, raziskali Smithovo delo Bogastvo narodov, ki je nedavno izšlo v slovenskem prevodu.

klik do oddaje -->
>>

tadej meserko, komentarji

15. obletnica smrti Gillesa Deleuza, 4. oddaja: LOGIKA OBČUTJA (2805 bralcev)
Torek, 23. 11. 2010

Za celotno Deleuzovo flozofsko početje - in enako velja za njegovo knjigo Logika občutja o slikarstvu (Francisa Bacona) - je značilno nekaj kaj bomo imenovali "misliti v dojini". Žižek pa si - sodeč po njegovi knjigi o Deleuzu - sploh ne more niti predstavljati kaj to pomeni: tisto, kar je bil za Deleuza ljubezensko-prijateljski miselni koitus, je za Žižka očitno falični užitek idiota v gledanju svojega lastnega kurca, dokler drka in gleda samega sebe v lacanovskem zrcalu. >>

Bojan Anđelković, komentarji

15. obletnica smrti Gillesa Deleuza, 3. oddaja: PLICA EX PLICA (3217 bralcev)
Torek, 16. 11. 2010

Govora bo o Deleuzovem delu Guba iz leta 1988.

Po gubi vedno pride še ena guba. Le pli. Plica ex plica. Guba iz gube. Danes torej ne bomo ničesar razvijali, ampak nadalje gubali našo možgansko skorjo v naporu in slasti, na misiji za Gubo, ki je morda prav sveti Gral neke filozofije.

>>

Pia, komentarji

15. obletnica smrti Gillesa Deleuza, 2. oddaja: KRITIKA IN KLINIKA (2908 bralcev)
Torek, 9. 11. 2010

Gilles Deleuze je nekoč dejal, da poizkuša avtorju, kateremu se skozi pisanje o njem priblizuje, narediti otroka v obliki novonastalega teksta. V delu Kritika in klinika, ki ga je prevedla Suzana Koncut, izšlo pa je pri zalozbi Koda se Deleuze skozi več krajših tekstov druži s številnimi avtorji, katerim naredi gručo majhnih otrok. Kar boste poslusali v tokratni Teoremi bo poizkus stvaritve oziroma poroda štirih majhnih vnučkov v obliki štirih razlicnih linij razmisljanja. >>

Jernej Kaluža, komentarji

15. obletnica smrti Gillesa Deleuza, 1. oddaja: FILM IN PODOBE MISLI (3765 bralcev)
Torek, 2. 11. 2010

Z dvema zvezkoma o filmu, ki sta luč javnosti ugledala v zgodnjih osemdesetih letih, »Podoba-gibanje« leta 1983, »Podoba-čas« pa 1985, je Deleuze v kontinentalni misli povzročil pravi pravcati kopernikanski obrat v koncipiranju genealoških sprememb v polju filma, hkrati pa je v njih pripoznal relevantnost filma za filozofijo.

PRVA IZMED ŠTIRIH TEOREM O DELEUZU! Sledijo:
- Kritika in klinika (9. 11.)
- Guba (16. 11)
- Logika občutja (23.11.) >>

Nina Cvar, komentarji

Razširjeni koncept remiksa, 2. del: Kaj pride po remiksu? (2278 bralcev)
Torek, 21. 9. 2010

Jasno je, da remiks danes ni le operativni mehanizem posameznih tehnologij, ampak paradigma, ki se nahaja v samem jedru kulturnega in družbenega - in nenazadnje - tudi mentalnega polja.
Socialna omrežja, SMS, komande »posreduj« in »preusmeri«, mailing liste, Web povezave, blogi, RSS, peer-to-peer, Firewire, Bluetooth, so le nekatera izmed orodij, ki stimulirajo ljudi, da vlečejo informacije iz najbolj različnih virov v svoj prostor, jih remiksajo in naredijo dostopne za druge.
Toda, kaj pride po remiksu? >>

Bojan Anđelković, komentarji

Razširjeni koncept remiksa, 1. del: - How to Change the Subject? - Remix it! (2371 bralcev)
Torek, 14. 9. 2010

Remiks danes seveda ni prisoten samo v glasbi, ampak - če lahko parafraziramo Fredrica Jamesona – lahko govorimo o »ogromni ekspanziji paradigme remiksa po vsem družbenem polju, do točke, ko lahko rečemo, da je vse v našem življenju – od ekonomske vrednosti in moči države do praks in prav do strukture psihe same – postalo 'remiksabilno', v nekem izvornem, pa vendar neteoretiziranem smislu.«

klik do podlušanja >>

Bojan Anđelković, komentarji

Starejše