Ilustratorka Alenka Sottler se v Galeriji Alkatraz na Metelkovi predstavlja s ciklom "Dober dan". Pa je res dober? >>

Razstava za živce ali za živalce je v realnem času potekala v Škucu med 3. in 19. aprilom. >>

Vprašanje, ki se nam tu zastavlja, je: kako zavrniti ponujeno omejeno svobodo in obenem preživeti? To je pa tudi osrednje vprašanje vseh nas - sužnjev kapitalizma. // >>

Kabineti čudes, tezavri, muzeji so shranjevali posmrtne ostanke ljudi v razstave, ki so služile poučevanjem evolucionističnih resnic. Velikokrat so bazirale zgolj v kolonialnih percepcijah neciviliziranosti nekaterih ras, staroselcev in 'spak'. V kolonijah so ropali grobove, kradli telesa in na ta način zelo preprosto pridobili izredno veliko muzejskih primerkov ... >>

Povedali bomo nekaj zgodb in anekdot o modernistični arhitekturi na prostoru bivše Jugoslavije, ki smo jih zbrali na petkovi konferenci Nedokončane modernizacije. Saj veste, zaodrje je vedno bolj sočno od tistega, kar se dogaja na odru.

Na sliki: notranjost paviljona Jugoslavije na svetovni razstavi EXPO leta 1958 v Bruslju, arhitekt V. Richter. >>

V Slovenskem etnografskem muzeju so gostujočo razstavo Orinoco podaljšali do septembra 2012. Bonus petih dodatnih mesecev lahko izkoristimo, da spoznamo staroselska ljudstva in njihova življenja ter običaje. >>

Danes bo govora o muzeju zlomljenih razmerij, ki je trajno lociran v Zagrebu, sicer pa občasno gostuje po različnih evropskih mestih. Čeprav se ga reklamira na različne načine, je muzej zastavljen pretežno kot terapija po takšnih ali drugačnih ločitvah, ki pa so v praksi bolj kot obiskovalcem namenjene rekonvalescenci ekshibicionistično naravnanih donatorjev razstavljenih predmetov, kateri se radi mučijo in ki so z razstavo dobili priložnost, da lahko mučijo tudi druge.

>>

Umetnostna galerija Maribor od začetka februarja gosti razstavo Nedokončane modernizacije: med utopijo in pragmatizmom, ki predstavlja arhitekturo in urbanizem nekdanje Jugoslavije. Gre za prvi dokaj sistematični poiskus retrospektivnega pogleda na obdobje med leti 1945 in '91 v arhitekturi. Vprašanje pa je, ali je razstavi uspelo, da nas celostno prestavi v čas Titovih pionirjev, ki veselo mahajo z zastavicami na otvoritvi novih mest in megalomanskih naselij? >>

Recenzija razstave Belega sladoleda v Mali galeriji. >>

Bi se vrhunske mojstrovine v muzeju dotaknili zgolj zato, ker se je ne smete? Še huje, bi si jo drznili polizati? V okviru rezidenčnega umetniškega programa Kulturnega centra Tobačna 001 in v sodelovanju z Ljudmilo se razstava Slikolizniki Jamesa Powderlyja in EJ Sun nagiba k razkritju precej neznanega, a očitno popularnega fenomena lizanja slik.
>>

Samostojna razstava japonskega zvočnega in vizualnega umetnika Ryoja Ikeda, enega izmed vodilnih ustvarjalcev na področju minimalizma elektronske računalniške glasbe, kliče k obisku berlinskega Hamburger Bahnhof. Razstava je na ogled do 9. aprila. >>

V Centru za sodobno fotografijo Photon razstavlja Sandra Vitaljić svoje fotografije iz serije »Neplodna tla«, kjer je ključen avtoričin nagovor posameznika, ob katerem se zlo pravzaprav edino lahko raztrešči. Individuum na razstavi namreč za hip izgubi varno zavetje črede plešoče okoli zlatega teleta, ki čeprav zlato, vedno bo samo tele, na veke vekov. >>

O verovanju, o predestinaciji, o teoriji, o hudih kuratorjih, o čutnostim in nečutnosti, o verovanju v slike in verovanjih slik in o spremembi umetnikovega položaja... >>

Odločiti se za razstavo o psihadeliji v Jugoslaviji sploh ni slaba ideja. Mogoče je izraz psihadelija preveč specifičen, da bi se z njim zajela kultura norih sedemdesetih, ampak dobro, treba je priznati, da se dobro sliši. Hrvaški kurator, Branko Franceschi, je to idejo poskušal realizirati v galeriji ŠKUC, z razstavo, imenovano High Times: Pogled na psihadelijo v socialistični Jugoslaviji 1966-1976, ki bo odprta do 19. januarja 2012. >>

V Galeriji Alkatraz se nam ob obisku razstave »Tretje oko konzuma« zavrti pod nogami kot v Hitchcockovi Vrtoglavici. Obiskovalec na lesenih odrih s ptičje perspektive opazuje štiri video posnetke iz gigantskih centrov sna avtorice Aleksandre Saške Gruden. Spomin nanje še potencira šum plebejskega vrveža pomešanega z glasbo, kar zapolni praznino, ki jo za seboj puščajo neme projekcije. >>

" 'Nujen pogoj za podobo je vid,' je rekel Janovich Kafki. Kafka pa mu je z nasmehom odgovoril: 'Stvari fotografiramo zato, da si jih preženemo iz duha! Moje zgodbe so način, kako zapreti oči.' " Tako zapiše Roland Barthes v svoji Camera Lucida, finska umetnica Ulla Karttunen pa razstavlja v Galeriji Alkatraz. >>

"Share is in the air!" >>

Tako kot je Marcel Proust ob okusu makdalenice zaplaval v domišljiske pokrajine udobnih spominov, tudi Sissel Tolaas opreza za čutnimi razsežnostmi dejanske prisotnosti: konzervira, nato pa sinetizira vonje. Z njimi namreč informira - o njih samih, pa tudi o njihovi konunikacijski razsežnosti. Pri nas prvič v Galeriji Kapelica. >>

Slikarja Viktor Bernik in Žiga Kariž po novem delita isti atelje in odločila sta se, da v najbolj slikarski ljubljanski galeriji Equrna skupaj razstavita svoje nove slike. Razstavljata dobesedno skupaj, brez jasne ločitve, brez označevanja, komu pripada kakšna slika. Tega novega slikarskega organizma ne bi bilo smiselno nasilno razčlenjevati. Ravno nasprotno, treba mu je omogočiti, da zaživi kot samostojen umetniški subjekt. Mi ga bomo krstili Karnik. Kakšno je torej Karnikovo slikarstvo? >>

Sinoči se je v prostorih bivše tobačne tovarne na veliko kadilo. Pravzaprav le prižigalo. S tem pa umetnik Sašo Sedlaček ne krši kadilskega zakona. Cigarete je namreč vlekel kar robot - brez zavedanja o bolečem in počasnem umiranju. >>

Umetnik Gyula Várnai, ki trenutno razstavlja svoja dela v galeriji P74 v okvirju samostalne razstave s naslovom Mikrokozmos, spada v sam vrh neokonceptualne umetnosti na Madžarskem. Mogoče je smiselno postaviti naslednje vprašanje: Kaj je to neokonceptualna umetnost? >>

Od torka do nedelje se v Ljubljani odvija interdisciplinarni dogodek »Cross Border Experience«. Državna zveza evropskih držav je postavljena pod drobnogled iz različnih marginalnih zornih kotov. Iskreno pripoved stigmatiziranih Drugih doživimo prek razstave »Če si ujet/a v sanje drugega, si ga najebal/a«, ki si jo lahko ogledate le še danes do 20. ure v Galeriji Škuc.
>>

Skozi sodobni vidik ukoreninjene krščanske etike avtorica razstave »Prehod«, Vera Stanković, poseže na univerzalni področji človeške minljivosti in smisla naše eksistence. Nad poraženimi, v žrelu Leviatana, se pnejo tisti, ki ustrezajo družbenemu kodu sodobnosti. >>

Četudi številni dogodki z manjšimi razstavami še potekajo, je III. bienale slovenske neodvisne ilustracije doživel svoj vrhunec pretekli ponedeljek v Kinu Šiška. V centru urbane kulture se srečamo z ilustracijo, ki ni odvisna od naročnika. >>

Pri festivalu SONICA smo treščili v zagaten izraz prehodnosti – v angleščini transitory, ki ga v svojem nazivu uporablja nevladna organizacija MoTA Museum of Transitory Art – naslednja razvojna stopnja organizacije codeep - ki je letos že tretjič priredila festival prehodne umetnosti SONICA. Zvezda tokratnega festivala je bil umetnik, ki ga številni uvrščajo v polje live cinema - Herman Kolgen, ki je odprl festival z očesnim cukrčkom imenovanim Prah v Katedrali Kina Šiška. >>

O svetišču naključne računalniške estetike, o posebnem čutenju video signalov, o čutnosti gledalčeve interakcije... O razstavi Superohm, Tanje Vujinović:

"Superohm torej ni igrišče, ampak je svetišče informacijskih tokov. Zdaj že lahko govorimo o neki religiozni računalniško-znanstveni umetnosti, ki nam jo ponuja dokaj manierističen program Zavoda K6/4. Na koncu koncev se njihova galerija ne imenuje slučajno Kapelica. Očitno ji je bilo sojeno." >>

V okviru 29. grafičnega bienala se je v Ljubljani ustavil umetniški kolektiv Justseeds, ki je v teh dnevih tod okoli razširil nekaj svojih podob in tudi nekaj svojih besed. Spomnimo – na zadnjem, 28. bienalu, ki se je zgodil dve leti nazaj, je skupina Justseeds za svoje delo prejela veliko nagrado, v ta namen in za nagrado pa ji je letošnji bienale posvetil prostor Galerije Alkatraz, kjer se predstavljajo s samostojno razstavo. Toda kdo sploh so Justseeds? In kaj sploh sejejo? >>

Tudi če bi priznali, da je problem upodabljanja DNK zanimiv in da sproža cel kup vprašanj, se pri delu Paula Vanousa srečamo z nekaj detajli, ki mogoče motijo idilično razmišljanje o znanstveni etiki. Pogosto namreč umetniki, ki uporabljajo znanost kot medij, in Paul Vanouse je eden takšnih umetnikov, ne delajo nič drugega, kot da s sodobnimi tehnologijami ustvarjajo modernistične podobe. V tem ustvarjanju kraljuje estetika, lepa podoba, in tako smo hitro na neki način globoko v salonski občutljivosti. >>

Video dela Nike Autor na razstavi »Više to nije država o kojoj su pričali moji stričevi« v galeriji Škuc se posvečajo statusu danes marginaliziranih in eksploatiranih identitet. Ker je kontekst spremljajočih predavanj po besedah organizatorjev integralni del razstave, bomo o slednji spregovorili prek prizme včerajšnjega predavanja Alda Milohnića o »Produktivnosti fleksibiliziranih delavcev«... >>

V Alcatrazu se je odprla razstava Viktorja Bernika naslovljena Ponovitev. Razstava deluje kot srednješolska vaja za interpretacijo in kritiko. Kaj Bernik ponavlja in zakaj? >>