Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

Humanistika
Hlapci včeraj, hlapci danes in ...hlapci jutri? (547 bralcev)
Četrtek, 10. 5. 2012

Odpravili smo se pred parlament preverit situacijo med študentskim branjem Cankarjevih Hlapcev. >>

Janez Janša, komentarji

Steampunk (1054 bralcev)
Četrtek, 3. 5. 2012

Steampunk. Žanr znanstvene fantastike, zbaziran na motiviki tehnologije in estetike 19. stoletja. Nostalgija po času, ki ga nikoli ni bilo.

"Do steampunka je prišlo, ko so gotičarji odkrili rjavo barvo." Jess Nevins >>

Lana D., komentarji

Alternativna gibanja kot main stream (692 bralcev)
Petek, 20. 4. 2012

Vsako kulturo je rodilo nezadovoljstvo nad obstoječo situacijo. Vsako nestrinjanje s stanjem sveta ima vedno panične poteze. In danes, po stoletjih nenehnega izboljševanja materialnih razmer, množičnega izobraževanja in množičnega udejstvovanja v kulturi, vsi vidimo napake in neumnosti v ustvarjenih družbenih razmerah. Zato je panika objektivno stanje duha Evrope. Peter Sloterdijk se v delu Evrotaoizem vpraša kakšno kulturo ustvarja takšna množična kritika, oziroma ali sploh omogoča dejanske spremembe. >>

RKHV vajenci, komentarji

Zaton stare šole? (916 bralcev)
Sreda, 4. 4. 2012

Na medijski krajini se slikata dve poziciji, dva velika protagonista, stari in novi, pravi in ne-pravi. Na eni strani glasniki žlahtnega, starega novinarstva in na drugi, svet digitalizacije. Je novinarstvo tehnološki biznis, spremenljiv z družbenokulturnimi in političnoekonomskimi dejavniki ali je nekaj povsem esencialnega in nespremenljivega? >>

RKHV vajenci, komentarji

Potikanja v labirintu krajev in nekrajev  (614 bralcev)
Petek, 16. 3. 2012

"Če je kraj mogoče definirati s pojmi identitete, razmerij in zgodovine, potem bo prostor, ki ga ni mogoče definirati ne z identiteto ne z razmerij ne zgodovino, definiral nekraj." (Augé 2011, str. 79) >>

Sonja Zlobko, komentarji

Improvizirana knjiga o improvizaciji v gledališču (Randy Dixon - Biti prisoten)  (675 bralcev)
Torek, 28. 2. 2012

Z vedenjem, da je v življenju tako, trdim, da ima improvizacija velikokrat povsem negativen prizvok. Dojeta je kot neznanje na določenem področju - omogoča nam instantno in nepoglobljeno rešitev. A Dixon improvizacijo zagovarja drugače. Ravno spontanost je tista, ki tako v življenju, kot gledališču, doprinese k iskrenosti in avtentičnosti situacije. Na prvo žogo je že mogoče tako, a nekaj pavšalnega je deželi Dixonove improvizacije. Torej, kaj? >>

Sonja Zlobko, komentarji

Dean Komel na sledi Bivanja (755 bralcev)
Sreda, 22. 2. 2012

V tanki knjižici z naslovom Bivanja, ki se je preostalim petnajstim knjigam filozofa Deana Komela pridružila to zimo, se besede povezujejo na tnalu fenomenološkega spraševanja. V samem središču dela, ki pričenja s samoizpraševanjem in zaključuje z dušo, pa je vsekakor sodobni človek. Kakšno bivanje torej razgrinja vidni filozof srednje generacije, profesor na Oddelku za filozofijo, urednik, prevajalec in eden ključnih nosilcev fenomenologije pri nas, ko pred nas postavi Bivanja? >>

Mateja Kurir, komentarji

O pogojih vzgoje (973 bralcev)
Ponedeljek, 13. 2. 2012

O pogojih vzgoje med Scilo in Caribdo avtoritarnosti in permisivnosti, razliko in ponavljanjem iz roda v rod,... Nova knjiga iz založbe Krtina "O pogojih vzgoje"... >>

Jernej Kaluža, komentarji

Ciceron Da Funk (1084 bralcev)
Petek, 10. 2. 2012

Danes čist posebna recenzija Ciceronovih Dolžnostih. Tekst narejen za Jizaha ampak samo za orijantacijo. Torej ob 16. uri Jizahova improvizacija na rimsko filozofijo.

>>

Andrej Pezelj, komentarji

Aristotel: POLITIKA (862 bralcev)
Sreda, 25. 1. 2012

Leta 2010 je pri GV založbi prvič izšel celovit slovenski prevod Aristotelove Politike. Knjiga je v trdih platnicah, meri zajetih 776 strani, njena cena pa se trenutno vrti okoli dobrih 100 evrov. Tisto pa, kar se nahaja med temi platnicami pa je, ne le po občutku, še danes deležno finega akademskega prezira in namerne bontonske ignorance. Platonova Politeja ne povzroča niti pol toliko preglavic, kolikor jih lahko sproži v obliki prespraševanja samoumevnosti našega časa ravno Aristotelova Politika... >>

Igor Bijuklič, komentarji

Martin Balluch: UPOR V DEMOKRACIJI (853 bralcev)
Sreda, 18. 1. 2012

V času revolucionarnega brbotanja v arabskem svetu in globalnega spoznavanja depriviligerane večine nad neustreznostjo svetovnega ustroja pod diktatom večine je v drugi polovici lanskega leta pri Založbi Krtina v okviru zbirke Krt izšla knjiga Martina Ballucha Upor v demokraciji. Kratko čtivo s podnaslovom “Državljanska nepokorščina in konfrontacijske kampanje” nas kot priročnik vodi skozi konforntacijske oblike protesta. >>

Nejc M., komentarji

Očrt metapolitike ali o historicizmu filozofskega ega (1050 bralcev)
Četrtek, 12. 1. 2012

Napetosti med francoskimi filozofi so poseben sociološki problem. Kar poznamo kot French theory, ni le padlo z neba. Francoska teorija se ni razvila zaradi lepote francoskega jezika ali zaradi romantičnosti Pariza. Kompleksnosti francoske teorije ne moremo opravičiti z velikostjo francoske države. Najbolj nesmiselno bi bilo trditi, da imajo Francozi poseben touch za teorijo, ki bi jih razlikoval od drugih narodov. >>

Andrej Pezelj, komentarji

Deleuze, Nietzsche, filozofija, življenje; da Žižka in Društva za teoretsko psihoanalizo tukaj sploh ne omenjamo ... (1737 bralcev)
Ponedeljek, 9. 1. 2012

Po svoji prvi monografiji Empiricizem in subjektivnost iz leta 1953, ki je bila posvečena Humeu, francoski filozof Gilles Deleuze celih 8 let ni objavil nič. Po lastnih besedah je le padel v praznino in vsak dan popival v pričakovanju zadnjega kozarca. Potem pa je leta 1962 izdal briljantno zgodnje delo o Nietzscheju, ki ga iz današnje perspektive lahko razumemo kot pravi začetek njegove filozofije in kot enega izmed mejnikov v francoski, in ne le v francoski filozofiji dvajsetega stoletja. >>

Bojan Anđelković, komentarji

Pandorino upanje (1006 bralcev)
Petek, 30. 12. 2011

Francoski sociolog znanosti in antropolog Bruno Latour je pred dvajsetimi leti napisal knjigo, ker ga je prijatelj vprašal »Oprosti, a verjameš v resničnost?«. Pandorino upanje je prvo Latourjevo delo pri nas, ki bralcu zelo izčrpno in korak za korakom ruši postulate znanosti in tehnologije, v katere je danes nekako »treba« verjeti. Če smo malce malodramatični, lahko tako vprašamo: kaj je torej resnično in kaj ni? >>

Mateja K, komentarji

Marxovi žeblji v arhitekturni teoriji (1485 bralcev)
Torek, 6. 12. 2011

Še preden je prestolnico dokončno pokrila jesenska megla, je pri založbi *cf izšla zbirka esejev Janka Gerdol Zlodreta z naslovom Notice o arhitekturi in drugem. Gre za pomenljivo knjigo, ki v slovensko arhitekturno teorijo po dvajsetih letih avtorjevega molka vnaša strukturirano in koncizno misel o arhitekturi, ki se močno naslanja na marxizem. Privlačnost te knjige pa se prelomi na isti ravnini, na istem polju, kjer sami sebi dodaja nekakšen opoj prekletosti. Na sliki: Adolf Loos - Hiša na Michaelerplatzu >>

Mateja K, komentarji

Vratolomna ideja in njena obsežna realizacija (917 bralcev)
Torek, 15. 11. 2011

Še tako rekoč s toplimi platnicami lahko zanesenjaki gledališča, še bolj pa dramatike, posežemo po sistematični publikaciji dr. Alenke Goljevšček, ki je pri Slovenskem gledališkem muzeju izdala obsežno knjigo z zgovornim naslovom »Od A(brama) do Ž(upančiča), vsebine 765 dram slovenskih avtorjev«. Ta vratolomni projekt je med drugim vzporedno nastajal kot pripomoček in dopolnitev k rekonstrukciji in reinterpretaciji slovenske dramatike, ki sta bili življenjsko poslanstvo Tarasa Kermaunerja. >>

Zala Dobovšek, komentarji

Aktualnost multiple Reartikualcije, izdane v letu 2010 (1395 bralcev)
Ponedeljek, 17. 10. 2011

Razkritje resnice družbene vezi globalnega kapitalizma bi označili za nekakšen programski laitmotiv dane platforme, pri čemer pa bi metodo, ki je za slednje uporabljena, lahko razdelili na tri temeljne vidike: na artikulacijo kot na nikoli nedolžno prakso artikulacije politične pozicije, na kontekstualizacijo oziroma na analizo strukturnih logik ter na reartikulacijo, z namenom po angažirani intervenciji v širšo družbeno strukturo. >>

Nina Cvar, komentarji

K filozofiji fotografije Willema Flusserja (1244 bralcev)
Torek, 4. 10. 2011

V začetku je bila hipoteza, ki pravi: v znani nam zgodovini človeške kulture obstajata dve temeljni zarezi. Prva se je zgodila okoli sredine drugega tisočletja pred našim štetjem; imenovali jo bomo: »iznajdba linearne pisave«. Druga, ki smo ji priča prav zdaj, pa naj nosi ime: »iznajdba tehničnih podob«. Hipoteza je rodila sum, oziroma se je porodila iz suma, da je kultura – in s tem bivanje sploh – tik pred tem, da temeljito spremeni svojo strukturo. In bi večer, in bi jutro, konec napovedi. >>

Bojan Anđelković, komentarji

Joseph Schumpeter: Ali lahko kapitalizem preživi? (1437 bralcev)
Petek, 30. 9. 2011

Joseph Schumpeter je buržoazni ekonomist, ki je ustvarjal v prvi polovici 20. stoletja. V svojih delih opozarja na pasti kapitalističnega procesa, ki z racionalizacijo proizvodnje spodbija svojo politično ideologijo. Ameriških sanj je konec, uspeh je nehal biti rezerviran za najpodjetnejše in postal domena velikih korporativnih birokracij. >>

Luka T., komentarji

Rancierjeva pravljica o filmu  (1465 bralcev)
Ponedeljek, 29. 8. 2011

Danes je v modi pisati o filmu. Deleuze je napisal knjigo o filmu, Badiou tudi, Žižek je celo posnel film o filmu, seveda, o filmu je moral pisati tudi Jacques Ranciere. >>

Andrej Pezelj, komentarji

Kino! 13/14 (2047 bralcev)
Sreda, 17. 8. 2011

Aktualna, dvojna številka zbornika Kino! v branje ponuja tri zajetne tematske sklope: predstavitev francoskega režiserja, pesnika, filozofa in aktivista Sylvaina Georgea; rubriko Slovenski film, ki je v celoti posvečena celovečercu Oča avtorja Vlada Škafarja; in sklop »Gejevski in lezbični film«, ki ga je pripravila gostujoča urednica Katarina Majerhold. >>

BorP, komentarji

Uvod v antifilozofijo (2258 bralcev)
Sreda, 13. 7. 2011

Medtem ko Badiou določa antifilozofijo kot nekakšno novo dolžnost filozofije, jo Groys določi kot novo dolžnost življenja; natančneje kot zapoved, katere namen je spremeniti obliko življenja. Na kratko, medtem ko je filozofija operirala s kritiko, operira antifilozofija z zapovedjo: »Zapovedano je spremeniti svet, namesto, da bi ga razlagali. Zapovedano je postati žival, namesto da bi razmišljali. Zapovedano je prepovedati vsa filozofska vprašanja in molčati o tem, kar ne more biti izrečeno ...« >>

Bojan Anđelković, komentarji

Aleš Bunta: Magnetizem neumnosti: Platon, Erazem Rotterdamski, Alan Ford (3048 bralcev)
Torek, 28. 6. 2011

Težko si zamislimo primernejši uvod v branje nove Buntove knjižice, kakor tisti PR-tekst, ki ga je ob izidu zapisala založba Analecta. V tem kratkem sestavku, katerega funkcija je biti magnet, ki bo bodoče bralce in bralke pritegnil k pričujočemu delu, namreč lahko preberemo naslednjo intrigantno izjavo: »Čeprav knjiga nikakor ni poljudno znanstvene narave [...], pa je vseeno pisana tako, da ostaja dostopna širšemu krogu bralstva z zanimanjem za filozofijo«. Kaj za vraga to pomeni? >>

Robert Bobnič, komentarji

Intelektualci vseh dežel, še ena konferenca! (1646 bralcev)
Ponedeljek, 13. 6. 2011

Kaj skupnega imajo Salman Rushdie, Pierre Bourdieu, Jacques Derrida in Adonis ?
Kako rešiti intelektualca?
O konferencizmu... >>

Andrej Pezelj, komentarji

Coding the Society (1718 bralcev)
Petek, 10. 6. 2011

25. let instituta Egon March: Electropera Act
Izbor heteorklitnih predavanj o prihodnosti komunikacije. >>

Andrej Pezelj, komentarji

Safranski: Nietzsche - Biografija njegovega mišljenja (2799 bralcev)
Četrtek, 19. 5. 2011

In kako bomo razumeli Nietzscheja, ko bomo prebrali Safranskega? Tudi tako, da bomo pridobili nekakšen pred-uvod v ničejanski sunek, ki nas čaka, če pričnemo misliti. Mišljenje, ki subjekta ne bo vrnilo k njegovi notranjosti, pač pa izvrglo na zunanjost, izvrglo k tistim konicam življenja, ki so najintenzivnejša, pa tudi času najbolj neprimerna. Morda pa bo to le postalo naša usoda – postati času neprimeren. V tem je vsa aktualnost Nietzschejevega mišljenja, mišljenja, ki se nam bo vračalo, vračalo večno. >>

Robert Bobnič, komentarji

Ob zatonu dneva – medlost zgodovine brez paradigme  (2687 bralcev)
Petek, 1. 4. 2011

Nekje v temi letošnje ledene zime je ugledala luč dneva knjiga ameriškega teoretika Rogerja Ekircha. Debelo monografijo Ob zatonu dneva, noč v minulih časih je potisnila na plan založba Studia Humanitatis. Povedana izhodiščna platforma že zadostuje, da si že ližemo prste in si radovedno ogledujemo kazalo, ki presenetljivo veliko obeta. Vsebina knjige – doživljanje noči predmodernega obdobja od srednjega veka do 19. stoletja – kar kriči po teoretskem prijemu in izdelani razlagi. >>

Mateja Kurir, komentarji

Kaj je filmu revščina? (2442 bralcev)
Petek, 18. 3. 2011

V okviru projekta Škratova filmska mala šola v izvedbi KUD-a Anarhiv je bil konec lanskega leta izdan zbornik z naslovom Revščina in socialna izključenost skozi filmski medij, ki je zaključil lanski letnik neformalnega izobraževanja mladih na področju filmske teorije in prakse. Podobno kot to počne že vrsto let Delavsko-punkerska univerza z družboslovjem in humanistiko, je Škratova filmska mala šola eno redkih poglobljenih in kontinuiranih neformalnih oblik izobraževanja na filmskem področju. >>

Saška, komentarji

Frank Westerman: Inženirji duše (2688 bralcev)
Četrtek, 10. 3. 2011

Nemara ena izmed poglavitnih odlik Westermanovega dela, je ravno to soočenje, ki na deskriptiven način izredno lucidno pokaže, kako je vpeljala komunizma predvsem temeljila na njegovi kreaciji oziroma delovni izgradnji iz nič, ne glede ali je bila snov v obdelavi materialna, idejna ali duševna. Njegovo delo »Inženirji duše« na izbranih primerih pokaže, da dejanska podlaga za izgrajevanje novega družbenega reda niso bile ideje politične filozofije kot take, temveč inženirske tehnike in tehnologije... >>

Igor Bijuklič, komentarji

Umetnost in revolucija (2514 bralcev)
Sreda, 9. 3. 2011

V tokratni Humanistiki prebiramo knjigo Umetnost in revolucija avstrijskega filozofa Geralda Rauniga, pri tem pa bolj kot o umetnosti govorimo o revoluciji in bolj kot o revoluciji o aktivizmu.

Zategadelj je pomembno poudariti, da teorija revolucije, ki jo skozi Deleuzove, Negrijeve, Guattarijeve in Foucaultove uvide, gradi Raunig, teži k temu, da razlik ne poenoti v identiteti, na čemer temelji prevladujoča forma političnega predstavništva, temveč da jih vedno znova potrjuje in proizvaja. >>

Robert Bobnič, komentarji

Starejše