Evropska Unija je v zadnjem času v znamenju Turčije, ki se v približevanju Evropski Uniji sooča z vse bolj nepremostljivimi preprekami. Najprej je postalo jasno, da bo Ankara morala počakati na poročilo o napredku. Evropski komisar za širitev Olli Rehn, ki je v Ankari preverjal napredek kandidatke in se sestajal s turškimi dostojanstveniki, je napovedal, da bo letno poročilo objavljeno z zamudo.
Medtem se je turški premier Reçep Erdogan mudil v Washingtonu na srečanju z Georgem Bushem. Slednji je izrazil podporo turškemu vstopu v Unijo in pozdravil njihova prizadevanja v boju proti terorizmu. Turčija je bila pohvale vesela, želela pa bi si dodatne pomoči ZDA v boju proti kurdskim upornikom. Manj vesela je bila najverjetneje ob izjavi francoskega predsednika Jacquesa Chiraca, ki je prepričan, da bi Evropska Unija dovolila vstop nadebudni Turčiji le ob pogoju, da prizna genocid nad Armenci. Če Nemčija s priznanjem holokavsta ni izgubila kredibilnosti, zakaj bi imeli Turki takšne težave s svojo preteklostjo.
In ko smo že pri Nemčiji. Prav kmalu, kar v naslednjih urah se bo na dvodnevnem obisku v Turčiji izgubila nemška kanclerka Angela Merkel, ki bo gostiteljem poskušala dopovedati, da je v Evropski Uniji, še posebej Nemčiji, turkov že dovolj.
Nič kaj veselo pa ni tudi ljudstvo na Hrvaškem, ki je iz dneva v dan bolj proti vstopu v Evropsko unijo in NATO. Tako vstop v unijo podpira 48 odstotkov Hrvatov, 46 odstotkov pa mu nasprotuje, medtem ko se je za vstop v NATO izreklo samo 37 odstotkov anketirancev. Večina tistih, ki vstopu v Evropsko unijo nasprotujejo, pravi, da lahko Hrvaška izvede potrebne reforme tudi brez Evropske unije. Zadnji udarec, ki ga je Evropska unija zadala Hrvaški, so bile zagotovo besede predsednika Evropske komisije Mahuela Hoseja Barrosa, ki je dejal, da unija po sprejemu Romunije in Bolgarije leta 2007 nekaj časa ne bo sprejemala novink. Hja, pa drugič… Kacin pravi, da leta 2012.
Sicer pa je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope na zasedanju v Strasbourgu sprejela resolucijo o Balkanu, v kateri je podprla sprejem držav modnoimenovanega Zahodnega Balkana v Unijo. Prav tako je pozvala k oblikovanju časovnega načrta za njihovo vključitev. Resolucija je bila sprejeta drugi dan zasedanja, po razpravi o poročilu o razmerah na Balkanu in nastopih albanskega premiera Berishe in predsedujočega ministrskemu svetu BiH Terzića. Berisha je agitiral za neodvisnost Kosova, ločeno razpravo o tej pokrajini pa je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope preložila na prihodnje zasedanje. Lahko se zgodi, da bo Kosovo Hrvaško prehitelo pri vstopu v Unijo…
S povsem drugačnim računanjem pa so se ubadali v Avstriji. Tam so namreč preštevali glasove na parlamentarnih volitvah, ob tem pa je kmalu postalo jasno, da je velika zmagovalka dosedanja opozicijska Socialdemokratska stranka Alfreda Gusenbauerja. Ljudska stranka kanclerja Wolfganga Schüssla, ki je v vseh javnomnenjskih raziskavah veljala za absolutnega favorita tokratnih volitev, je zbrala dober procent glasov manj. Neprijetno presenečenje je predvsem uspeh Haiderjevih fašistov, ki se jim je, kljub lanskoletni odcepitvi od Svobodnjakov, s štirimi procenti zbranih glasov uspelo ponečediti v zvezni parlament.
Na svojem položaju pa se je uspela, vsaj za zdaj, obdržati poljska vlada. Kljub posnetku, ki ga je pred dnevi predvajala zasebna televizija TVN, ki razkriva očiten primer podkupovanja in političnega mešetarjenja s strani državnega sekretarja, premier Jaroslaw Kaczynski še ne vidi razloga za predčasne volitve. Proti dejanju vlade je začuda javno protestirala le peščica - očitno udomačenih - Poljakov.
Drugače pa ostaja na Stari celini vse po starem. Brezposelnost ostaja nespremenjena; nacionalni parlamenti še zmeraj govoričijo o svobodi, varnosti in pravici; še vedno se, v istem sapi, zavrača množico pribežnikov s kriznih območij; in kar je, po mnenju mnogih in kljub vsem svetovnim problemom, najpomembnejše, se večina prebivalcev Evropske unije zaveda nevarnosti AIDS-a. Še sreča, a ne?
ODPOVED: OFFropo je zlepil in v eter spustil Seku.
Komentarji
komentiraj >>