Čeravno izkušnje kažejo, da se malone vsi družbeni dogodki odvijajo bolj ali manj po neki inerciji, pa sem ter tja v določenih trenutkih vendarle tudi še tako trezni um zarajcajo občutki, da pa za vogalom morda vendarle diši po spremembi. Bližajoče se lokalne volitve v Ljubljani so recimo že ena taka reč. Množica kandidatov za županski prestol obeta, da pa bo nebleščavo meglo dosedanjih poosamosvojitvenih županov in županj morda vendarle nasledil osebek, ki bo prvo slovensko vas končno povzdignil v evropsko prestolnico. Ali pa morda tudi ne?
Vsaj kar se tiče Arhipunkturine domene, torej vprašanj urejanja prostora, je cvetober tozadevajočih predlogov »wanna-be« županov takole pavšalno rečeno bolj - ubog. Govora je o nekih stadionih, pa raznih ureditvah prometa in parkiranja in podobnih očitnostih. Skratka, 'što se babi snilo, to se babi htilo'. Seveda so tovrstna visokoleteča umovanja balzam za od krute resničnosti razočarana ljudska ušesa. A kaj, ko se zdi, da se pri tem pozablja na bistvo urejanja prostorske problematike! Nikakršen problem se ni domisliti, kaj zgraditi oziroma spremeniti – problem je kako to storiti. In pri tem predvideti, kakšne bodo posledice.
Da pa bi ne bentila vnaprej in povprek v maniri 'nemoči analize', kot tovrstno početje imenuje Slavoj Žižek, se je Arhipunktura vendarle odločila, da naključno izbrane kandidate za ljubljanski županki prestol zasliši na lastno pest. V arhipunkturin preiskovalni kokošnjak so bili zaprti socialdemokratska branilka županskega prestola Danica Simšič, neodvisni Luka Novak, predstavnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek, Janez Sodržnik z liste Ljubljana moje mesto, Franci Slak iz Aktivne Slovenije, Mihael Jarc z Liste za čisto pitno vodo, Franček Rudolf iz Desusa, France Arhar iz Zbora za Ljubljano in neodvisni Zoran Janković.
Komentarji
komentiraj >>