OFF NAPOVEDNIK
Britanski resničnostni šov Celebrity Big Brother, ki je izzval burne razprave o rasizmu, je dobil zmagovalko, Indijko Shilpo Shetty.
Letošnji šov, ki je zaradi grobih rasističnih izjav zlasti ene izmed tekmovalk na račun Shettyjeve prerasel meje zabave in se razkril kot prvovrstna politična tema, je v preteklih dneh sprožil pravi val ogorčenja javnosti, pritožb gledalcev, razprav politikov in celo protestov v Indiji, kjer so sežigali lutke producentov Velikega brata.
Na škandal so se odzvale tudi indijske oblasti in mediji. New Delhi je uradno London pozval, naj preveri, ali v oddaji niso bili kršeni protirasistični zakoni, finančni minister Gordon Brown pa je med nedavnim obiskom Indije moral odgovarjati na številna vprašanja novinarjev o šovu. O njem so razpravljali tudi v spodnjem domu britanskega parlamenta, odzvati pa se je moral tudi premier Tony Blair, ki je obsodil rasizem.
Urad za nazdor medijev Ofcom je med predvajanjem šova prejel kar 40.000 pritožb gledalcev. Televizija Channel 4, ki predvaja šov, se je pred napadi branila, češ da izjave na račun udeleženke iz Indije niso posledica rasizma, temveč kulturnih in razrednih razlik.
Razplet Big Brotherja kot takšen je zgolj še eden v vrsti neštetih primerov, ki pričajo o tem, da resničnostne probleme naše družbe rešuje zabavna megaindustrija s svojimi kvazi-resničnostnimi šovi. Tu naj samo še spomnimo na grafit iz Pariza leta 1968: »V družbi, ki je ukinila vse oblike avanture, je edina avantura, ki nam je še ostala, ta, da to družbo ukinemo.«
Poslušate anti-rasistični, a vsem udeležencem in fanom »resničnostnih šovov« smejoči se OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
V Indiji se mudi tudi naš prezident Janez Drnovšek. V New Delhiju se bo namreč udeležil mednarodne konference z naslovom "Mir, nenasilje in krepitev Gandhijeve filozofije v 21. stoletju". Konferenco, ki ima vse vrline resničnostnega šova, organizira Indijski nacionalni kongres ob stoti obletnici gibanja Satyagraha, ki ga je za miroljuben odpor proti diskriminaciji in krivicam ustanovil Mahatma Gandhi. Glavne teme bodo nenasilen pristop k reševanju sporov in gradnji miru, Gandhijeva filozofija za premagovanje revščine, za izobraževanje in usposabljanje, dialog med narodi in kulturami ter prizadevanja za svet brez jedrskega orožja in nasilja.
Drni je posredno povezan tudi z naslednjo novico. V Etiopiji se začenja vrh Afriške unije, na katerem naj bi se posvetili predvsem vprašanju reševanja krize v sudanski pokrajini Darfur. Vrha se bo v sklopu turneje po afriških državah udeležil tudi generalni sekretar OZN-a Ban Ki Mun. Napovedal je, da bo od sudanskega predsednika Omarja Al Baširja terjal zagotovilo, da bo privolil v napotitev mirovnih enot Združenih narodov v Darfur, ki naj bi razbremenili maloštevilčne, slabo opremljene in neučinkovite mirovne enote Afriške unije.
Ironično pri vsej stvari je, da naj bi uradni Kartum, ki ga mnogi vidijo kot glavnega krivca za katastrofo v Darfurju, prevzel vodenje Afriške unije. Amnesty International je že opozoril, da bi Baširjev prevzem predsedovanja Unije ogrozil verodostojnost organizacije.
Ostajamo na Črni celini. Okoli 50 pripadnikov Gibanja za emancipacijo delte Nigra je v nigerijskem mestu Port Harcourt vdrlo v lokalno policijsko postajo in osvobodilo svojega vodjo Sobomabo George-a. V napadu je umrl en civilist. George je tako že drugič v enem letu pobegnil roki pravice, saj je lani prav tako pobegnil iz zapora, medtem ko je čakal na sojenje, saj je bil obtožen umora političnega nasprotnika. Nigerijska vojska se je na napad Georgevih pristašev sicer dobro pripravila, saj so v mestu postavili oklepnike in helikopterje, ki pa jih niso imeli časa uporabiti, saj so se pod pritiskom upornikov umaknili.
Že decembra lani se je zaradi sporov glede obsega pristojnosti predsednika republike moral umakniti kirgizistanski premier Feliks Kulov. Na njegovo mesto je stopil dosedanji kmetijski minister Azim Isabekov, ki ga je podprlo kar 57 poslancev od 61-ih. Isabekov je pred glasovanjem dejal, da se ne bo vmešaval v politiko. "Ne želim si postati predsednik," je izjavil. "Naša vlada se bo trudila samo za višji življenjski standard ljudi," je zagotovil.
Po svetu se ameriška vojska bori za svoje sodržavljane, da lahko ti doma živijo, tako kot si želijo. Vsaj tako pravi propagandni aparat Busheve administracije, ki danes proslavlja peto obletnico briljantne Georgeve iznajdbe, tako imenovane Osi zla. V peto leto se bo počasi prevesila tudi ameriška okupacija Iraka, ki ji je v Washingtonu na protestih nasprotovalo več deset tisoč ljudi, ki so zahtevali umik vojske iz te države. Množice na travniku National Mall med Kongresom in Belo hišo so zahtevale, naj kongres, ki ga zdaj vodijo demokrati, ustavi ameriškega predsednika Georgea Busha in mu prepreči uveljavitev nove strategije vojne v Iraku. Le-tem zaenkrat ne kaže najbolje, saj še niso uspeli oblikovati in doseči soglasja o obvezujoči resoluciji, ki bi resnično sesula Bushevo strategijo. Edina resolucija, ki so jo sprejeli, ki sicer nasprotuje vpoklicu novih 21.500 vojakov v Irak, je neobvezujoča in je predsednik Bush ne bo upošteval. Povejmo še, da je bilo v zadnjih spopadih med iraškimi uporniki in ameriškimi ter iraškimi silami, ki so izbruhnili blizu šiitskega svetega mesta Nadžaf, ubitih najmanj 300 upornikov, a opozarjamo, da gre pri tej številki za navedbe Američanov.
Čedalje bolj nemirno je tudi na Haitiju. V slumu Cite Soleil v prestolnici Port-au—Prince so med akcijo vojakov Združenih narodov za zavzetje strateškega položaja umrli štirje ljudje. Smrtne žrtve so pri OZN-u zanikali, potrdili so le, da je akcija proti oboroženim pripadnikom najrazličnejših kriminalnih skupin uspela. Vojaki združenih narodov so na Haitiju že vse od upora proti nekdanjemu predsedniku države Jeanu-Bertrandu Aristideju, leta 2004, njihova misija pa zaenkrat ni najbolj uspešna, saj je v spopadih med policijo, nekdanjimi uporniki in kriminalnimi skupinami umrlo že nekaj tisoč ljudi.
Končujemo doma. Že v petek smo poročali, da sta poslanski skupini LDS in SD začeli z zbiranjem podpisov za sklic izredne seje državnega zbora o spornem nakupu oklepnikov. Seveda so očitki Antona Anderliča in Aurelia Jurija zmotili Karla Erjavca, ki je njune izjave označil za netočne:
///////////////////////////////////////////////////////////
Anderlič vas je pozval k odstopu? Mu nameravate ugoditi?
//////////////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>